Kapelska koča, Ojstrc, 9.5.2010

Kapelska koča (Eisenkappler Hütte), 1555 m
Ojstrc (Hochobir), 2139 m

udeleženca: Primož, Tomaž
trajanje: 7h 20min
višinska razlika: cca 1680 m


Tokratni plan je bil Ojstrc (Hochobir) na avstrijskem Koroškem. Večina običajnih udeležencev je tokrat scagala, ostala sva sama s Primožem. Sta pa kolesarja Dule in Robi najavila, da gresta na tisti konec in da se srečamo v Kapelski koči.

Ob 6h sem se pripeljal do Primoža in ker ga ni bilo zunaj pred hišo sem ga poklical. Zmedeno se je oglasil in izkazalo se je da se je šele zbudil. Kar hitro se je zrihtal in odpeljala sva se proti Gorenjski.

V avtu je razložil da je budilko sicer nastavil a zgleda ne tako, da bi ostala nastavljena. Zanimiva razlaga. Izgubljeni čas sva nadoknadila že na pumpi, saj verižnega kadilca tokrat ni bilo in tako nismo celo večnost viseli na jutranji kavi.

Čez Jezersko sva se zapeljala v sončno Železno Kaplo, kjer sva začela s turo. Tabla na začetku pravi da je do koče 3 ure in pol, do vrha pa konkretnih 5 ur. Pot se hitro dvigne na greben po katerem se potem vije, vse skupaj pa deluje kot kje v Polhograjcih.

Med vzponom sva se kratkočasila z alternativnimi poimenovanji gora, npr. Hochstapler in izpeljankami; Kleinestapler za predvrh, Hochstaplergletscher za ledenik, Hochstaplertal za dolino…

Sonce je kmalu zamenjala megla, midva pa sva se zelo hitro vzpenjala in po dveh urah in dvajset minut prišla do Kapelske koče. Tam sva si privoščila postanek s čajem »ohne Inhalt«, oziroma brez šnopčka, potem pa nadaljevala proti vrhu.

Tudi tu sva kar krepko presegla deklarirani čas in bila po treh urah in petdeset minut prišla na megleni vrh Ojstrca. Razgleda ni bilo, le za hip se je odprlo, predvsem proti severu in pokazala se je Celovška kotlina.

Med tem sta se kolesarja javila da prihajata do koče in tudi midva sva se odpravila navzdol. Ko smo se srečali v koči ju je najbolj zanimalo kakšna je pot iz Železne Kaple do koče, parkirala sta namreč v Kapli in plan je bil da se spustita po tej poti.

Po gasilskem fotografiranju smo se ločili, midva sva sestopala peš, onadva s kolesi. Po kakšni uri pa so začeli prihajati sms-si navdušenja nad spustom. Ker sva tudi midva letela navzdol v rahlem drncu smo se dobili še na pijači pri jezeru na Jezerskem, kjer smo zaključili prijeten nedeljski izlet.

Spisal Tomaž


Ni komentarjev:

Objava komentarja