udeleženci: Jani, Marjan, Robert
dolžina: 8 h 20 min
višinska razlika: cca 1720 m
Seveda mi ni bilo potrebno dvakrat reči, tako da me v petek zjutraj ob 4.50 h pobereta pred hišo in že se peljemo mimo Kranjske Gore proti dolini Tamar kjer v Planici parkiramo avtomobil.
Ob 6.10 h smo se v temi peš odpravili proti Domu v Tamarju. Počasi se je zdanilo in ob gledanju megle v smeri Jalovca sva z Janijem tekmovala v zbadanju Marjana, sicer pobudnika in organizatorja izleta.
Počasi smo se mimo doma pričeli vzpenjati v smeri Jalovške škrbine. Zaradi mraza in megle so bila tla pomrznjena, kar nam je majce otežilo hojo po kopnem, snega pa do nikoder.
Marjanove obljube “sem neki gledu, pa je zihr saj pol metra snega” so postajale otiplivejše, ko smo malo pred vstopom v Ozebnik ugledali prve snežne zaplate.
Snega ni bilo le pol metra, bilo ga je dva metra, le meriti ga ne smeš v višino, temveč v širino :). Z vsakim korakom pa je bilo snega več in kmalu smo pospravili palice, si nataknili dereze, v roke vzeli cepine, si nataknili čelade in se topleje oblekli.
Gradnja hiše in familjarne obveznosti sta očitno zahtevala svoj davek, tako da sva se z Marjanom odločila v kratkem zaprositi Janijevo ženo Katjo naj mu “naloži” čim več hišnih in gospodinjskih opravil, da “poba mal ojača.”
Seveda se je takoj pričela borba okoli tega kdo je lepši in bolj pristen angelček. Verjetno pa niti ni tako važno kdo je zmagal, važnejše je, da se vsi, ki naju poznate, od sedaj naprej lahko pohvalite, da poznate angelčka osebno.
Po debeli uri preživeti na vrhu sva se morala počasi spustiti v megleno dolino in po dveh urah spusta zmotila mirno opoldansko vzdušje v Domu v Tamarju. Z Janijem smo si privoščili zasluženo pivo in se počasi odpravili proti Planici do parkiranega avtomobila.
Vedno zanimiva tura, ki pa v začetku zaradi vremena ni prav veliko obetala se je na vrhu spremenila v nepozaben obisk Jalovca. Pa še nekaj nepozabnega se je zgodilo, sam sem prvič odkar obiskujem hribe brez najmanjšega problema v sončnem vremenu naštel vse vidne okoliške vrhove.
Spisal Robi
P.S. Ja vem, v zadnjem odstavku bi moral uporabiti dvojino, “pa ego ni pustu” :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar