Kareck 2481 m,
Tschaneck 2024 m
udeleženci: Nataša, Marjan Š., Marjan G., Robert
trajanje: 6 h 15 min
višinska razlika: cca 1200 m
Na pokopališču se je pričel današnji izlet, tam smo “pobrali” Marjana G. Pa, da bo jasno, “poba” ne stanuje tam, tudi zaradi nepremičninskega zakona ni “handlal” stalnega prebivališča, le tam smo se dobili in se zapeljali naprej do smučišča Katscberg, našega današnjega izhodišča.
Trije peš, jaz pa na smučeh smo prvih sto višinskih metrov naredili ob smučišču, nato pa zavili na severovzhod, na gozdno cesto okoli vrha Tschanock. Na žalost je bila cesta dobro splužena, kar je pomenilo približno 30 minut pešačenja, tudi za mene.
Kmalu smo prišli do koče Pritzhüte, kjer si nadenem smuči in vsi skupaj zagrizemo v breg. Sneg je bil rahlo pomrznjen, idealen za hojo, saj je “držal” pešce in napredovali smo hitro in brez težav.
Sem ter tja je rahlo snežilo, skozi oblake se je občasno dalo slutiti sonce, le veter in megla sta proti vrhu postala stalnica. Po treh urah smo dosegli naš današnji prvi cilj, Kareck imenovan.
Močan veter na vrhu je Marjanu G. odnesel čelado čez prepadno steno in sprijaznjen z izgubo si je s sendvičem “lizal” rane. Slikanje okoliške megle in “firbcanje” na vrhu Karecka je obrodilo sadove, saj smo malce nižje na polički tik pred prepadom opazili odpihnjeno čelado in si tako prislužili pijačo nižje v koči.
Spust v dolino je na smučeh potekal precej hitreje kot pa peš in dogovorili smo se, da se dobimo v koči Pritzhüte. Tam sem bil precej pred preostalo trojico in pri naročanju pijače doživel “fajno” presenečenje, saj sem ugotovil, da sem brez denarnice in telefona.
Zadnja meni znana lokacija omenjenih dveh stvari je bila na strehi Natašinega avtomobila ob jutranjem preoblačenju. Sprijaznjen z izgubo sem dočakal preostali del današnje ekipe, skupaj smo spili pijačo in uživali v pogledu na Kareck z katerega je veter razpihal oblake.
Ostali so se po gozdni cesti odpravili okoli Tschanocka, sam pa sem si nadel smuči in se čez že omenjeni hrib odpravil na drugo stran do parkiranega avtomobila.
V breg sem po precej južnem snegu na novo “vlekel špuro” in v približno 40 minutah dosegel 2024 m visoki vrh Tschanock. Sledil je še spust po smučišču da parkiranega avtomobila.
Pri avtomobilu so me že čakali preostali trije udeleženci in veselo kazali na streho avtomobila kjer sta se nahajala nedotaknjena denarnica in telefon. Sreča večja kot pamet!
Spisal Robi
P.S.
Navkljub slabemu vremenu lahko današnji izlet štejemo med prijetnejše, za dodatno razburljivost pa smo poskrbeli udeleženci sami. Marjan z čelado, jaz na z “afnguncom” pri koči in zapletom z denarnico in telefonom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar