Rutarski Vršič, 17.5.2020

Rutarski Vršič 1.699 m,
Zgornji Martuljkov slap 1.150m,
Bivak Za Akom 1.340 m
Planina Jasenje 930 m,
Spodnji Martuljkov slap 850m

udeleženci: Aleš, Marjan, Leopold, Sašo, Gašper, Stojan, Vasja, Sabina, Nevenka, Estera, Antonija, Klavdija, Tomaž, Matjaž, Nataša 
trajanje: 8h 5min
višinska razlika: cca 1.200 m
dolžina: 17,1 km


Na delovni akciji v soboto pri Primožu smo bili enotni, da lahko počasi spet izvedemo kakšno skupinsko turo. Od zadnjega  izleta je namreč minilo skoraj tri mesece. 

Za začetek kaj lažjega, ne predaleč, nenazadnje, da se tudi spet srečamo in malo pokramljamo. Temu se sedaj priljubljeno reče socialni stiki. 

Odločili smo se obiskati Rutarski Vršič, ki ni preveč obljuden, k sreči, skriva pa kar nekaj vodnatih znamenitosti, ki se zlasti v pomladanskem času zelo razbohotijo. Kar 15 gornikov, samih starih znancev, se nas je v nedeljskem še deževnem jutru zbralo na kavi na bencinskem servisu v Radovljici. 

Bolje rečeno pred, kajti varnostni ukrepi še ne dovoljujejo vstopa več kot trem osebam. Kako si? Kaj je novega? Kako si se spopadal s krizo? Ne, nismo zgubljali časa s preteklostjo, najbolj nas je zanimalo, kdaj bo prenehalo deževati. In do izhodišča v Gozd Martuljku res je. 

Malo pred Ingotom se usmerimo po markirani poti proti bivaku pod Špikom. Ko za trenutek pridemo iz gozda na prodnato strugo hudournika, poiščemo možica, ki nas pripelje do nekoč pravljičnega izvira Mrzle vode, kjer v  maju zaradi taljenja snega iz mahovja bruha voda. 

Žal pa je pred tremi leti zemeljski podor močno poškodoval izvir. Nadaljujemo proti markirani poti, ki nas pripelje do Zgornjega Martuljkovega slapu. Na jeklenicah je bila potrebna maksimalna previdnost, saj so skale precej zlizane, predvsem pa so bile spolzke in mokre. 

Prav tako previdno smo nadaljevali po zavarovani poti proti Bivaku Za Akom. Pomalicamo, poslikamo pravljično krnico Martuljkovega kraljestva in se pri PP markaciji napotimo po lepo sledljivi stezici na vrh. 

Mlajši par, ki je prišel uživat samoto in tihoto, se je nekoliko umaknil, prav gotovo ta dan ni pričakoval tako množičnega obiska. Seveda smo bili tudi mi vljudni in diskretni, najbolj pa so nas razveselile ponovno Nevenkine napolitanke. 

Tudi tu krajša pavza, gasilska, manjkali so le razgledi, a so bili vrhovi zaviti v goste oblake. Zato nismo zgubljali časa. Nadaljevali smo po vzhodnem grebenu in še pred Skočniki zavili nazaj proti krnici. 

Pot je tu težje sledljiva, a kaj hitro smo bili spet na stezici. Ta preči kar nekaj grap, tudi vzpne se večkrat, a na koncu ostro zavije in nas pripelje na planino Jasenje, ki je že odprla sezono. 

Po krajšem odmoru nadaljujemo proti odcepu za Spodnji Martuljkov slap. Spet obvezno fotografiranje ter samo še spust po idilični soteski mimo množice možicev do parkirišča. Seveda ni manjkala analiza lepe in divje ture v prijaznem Aljaževem hramu. Predvsem pa ni manjkalo načrtov za nove.

Spisal Marjan




 



Ni komentarjev:

Objava komentarja