Hochstadel, 20.6.2020

Hochstadelhaus 1.780 m,
Hochstadel 2.681 m

udeleženci: Marjan, Leopold, Gašper, Marko, Estera, Antonija, Klavdija, Tomaž, Matjaž, Nataša
trajanje: 10 h 45 min
višinska razlika: cca 2.100 m
dolžina: 21,4 km

Hochstadel je čudovit razglednik nad Zgornjo Dravsko dolino. Vrh je kar dva tisoč metrov nad dolino in tako kar zalogaj za enodnevno turo.

In ravno ta višinska razlika je prišla prav za kondicijsko turo. Varianta je bila, da v spodnjem delu opravimo še s ferato Pirkner Klamm.

Možnost popoldanskih neviht in nepoznavanje vodostaja v soteski sta pripomogla h odločitvi, da se Hochstadla lotimo gor in dol po normalki.

Ob 4h zjutraj smo se zbrali pred Kavalom in se odpeljali na OMV Radovljica na jutranjo kavo. Tu smo na hitro spremenili plan in za gor grede določili za pot Zabratsteig.

Zapeljali smo se do Gornjega Dravograda / Oberdrauburg in od tam do vasice Pirkach. Bili smo z dvemi avti in malo smo upali na variamto, da je do Zabratsteig možno z avtom, en avto pa bi vrnili do Pirkacha, kjer bomo sestopili.

Žal je cesta od vasice Pirkach prepovedana za promet in tako smo oba avta pustili v vasi. Peš snmo se odpravili proti naši poti in 45 minut hodili po ravnem ob Dravi ter mimogrede prečkali tudi deželno mejo med Koroško in Tirolsko.

Možno je tudi varianta da se parkira ob glavni cesti pri železniški postaji Nikolsdorf in se gre čez most čez Dravo, kjer se pride direktno na začetek poti Zabratsteig.

Vendar je v tem primeru treba bodisi sestopiti po isti poti ali pa delati 45 minut ravninske hoje ob povratku. Pot Zabratsteig hitro postane konkretno strma. Ko se dvigne do prve grape pa postane tudi zelo atraktivna.

Drzno je speljana skozi naravne prehode, kjer je na težjih mestih v pomoč jeklenica. Tu in tam tudi jeklene skobe, večkrat pa leseni stopi. Vse skupaj je prav vzorno vzdrževano. Na poti sta tudi deželna grba ob povratku na Koroško.

Poti ne zmanjka in ne zmanjka, do koče je vendarle 1.100 višinskih metrov. Na višini koče se pot vendarle poravna in čez pašnike pripelje do Hochstadelhaus.

Koča ima krasen razgled na vzhod Zgornje Dravske doline, na verigo Ziljskih Alp proti vzhodu, na alpsko skupino Kreuzeck in na prvaka Karnijskih Alp, Monte Coglians / Hohe Warte.

Pri koči smo pomalicali in malce poklepetali z zgovorno oskrbnico. Nadaljevali smo čez planino, kjer mrgoli krav, ki so jih tja prignali v prejšnjih dneh. Nadaljevali smo po Rudnigweg oziroma po normalki na vrh Hochstadla.

Po šestih urah in dvajsetih minutah smo stopili na vrh. Vreme je bilo malo sončno, nad nami oblačno, vetra pa skoraj nič. Tričetrt ure smo uživali na vrhu, nato pa sestopili do koče na zasluženo pivo.

Oskrbnico je zanimalo kako smo jo odnesli s korono in se pohvalila, da jo je Koroška odnesla odlično. Dejansko je imela Koroška z dobrega pol miljona prebivalcev le 13 smrtnih primerov.

Po postanku nas je čakalo še dobrih 1.100 m sestopa po normalki. Pot se lepo spušča in hitro smo izgubljali višino. Pot večkrat prečka cesto, ki pelje do koče in na enem od teh prečenj je bil ob cesti čez pot napeljan trak.

Malo smo čudno gledali in ugotavljali, da bi bilo, če bi bila pot zaprta, kako drugače označeno. Imeli smo prav, nižje je bilo tega vedno več, namenjeno pa je bilo kravam, ki so jih pred dnevi gnali na planino, da so se držale ceste in niso tavale naokoli.

Skoraj 11 ur je trajala tura. Na izhodišču smo se osvežili v potoku Pirkner in se odpeljali v Slovenijo. Malce dileme je bilo glede mejnega prehoda, Karavanke ali Korensko sedlo.

Še po nesreči sem zavil proti Trbižu, a na prvem izvozu obrnil nazaj proti Karavankam. Napaka. Na Karavankah smo čakali pred predorom, ki so ga občasno zapirali. Vožnja skozenj je bila počasna in potem zopet čakanje zaradi kontrole na improvizirani kontrolni točki.

V bodoče se bo treba Karavank v povratku izogibati. Izlet smo zaključili z analizo ture v Gala In.


 


Ni komentarjev:

Objavite komentar