Golec / Golz 2.004 m,
Kohlröslhütte 1.534 m
PD Rašica
udeleženci: Leopold, Bogdan, Jan, Tomaž, Deja, Stanislav, Franc, Milojka, Ivan
trajanje: 8 h 30 min
višinska razlika: 1.480 m
dolžina: 23,7 km
Golec je bil obiskan že januarja 2017. Ker sem takrat zaradi prehlada manjkal, vrh pa je zanimiv razglednik, sem ga uvrstil v letošnji program vodniškega odseka.
S kombijem smo se odpeljali v Kranjsko Goro na jutranjo kavo in nato čez Korensko sedlo v Avstrijo. Po Ziljski dolini sno se zapeljali do Šmohorja, kjer smo zavili v vasico Radnig.
V jasnem jutru smo začeli s turo. Do planine Radniger Alm nas je čakalo 800 m vzpona po gozdni poti, ki večkrat preči cesto na planino. Na planini smo zavili na levo in kar precej pred markiranim časom dosegli vrh.
Vrh je res izjemen razglednik, vreme je bilo super, pa še sami smo bili. A ne za dolgo, nenadoma je iz druge strani na vrh pridrvela skupina mladeničev v kolesarskih dresih.
V smeri njihovega pristopa smo sestopili tudi mi, saj smo planirali krožno turo. Malo pod vrhom se odpre lep pogled na Belo jezero / Weiesensee, eno lepših jezer avstrijske Koroške.
Jezero je z gladino na višini 930 m najvišje ležeče veliko kopalno jezero avstrijske Koroške. Pozimi zamrzne in januarja 1987 je zamrznjeno služilo kot kulisa v avtomobilskem pregonu Bonda in socialistične češke policije v filmu The Living Daylights.
Mi smo se spustili in po grebenu nadaljevali do Sedelske glave / Sattelkopfe in naprej do Šentlovrenške planine / St. Lorenzer Kuhalm.
Kar vleklo se je do koče Kohlröslhütte. V simpatični koči z lerpim razgledom na Ziljsko dolino in na Karnijce na nasprotni strani doline, smo si privoščili postanek.
Nadaljevali smo do Volovje planine / Ochsenalm, kjer smo obrnili smer in začeli z bolj konkretnim sestopom. Pazili smo na ključno točko povezave z Radnigom, mostičkom na višini 910 m. Tu je v križišču gozdnih cest potrebno zaviti levo navzgor na pot številka 19.
Ta je komaj kaj markirana in tako smo v enem od križišč zaradi težav s tehniko zavili narobe in šli malo raziskovat slepo ulico v sotesko Weißenbach. Vrnili smo se na pravo pot in v osmih urah in pol zaključili s turo.
Ker je bil zelo vroč dan, za nami pa konkretna tura, smo se po preoblačenju ustavili še v bližnjem lokalu. Ta je postavljen ob bajerčku oziroma naravnem kopališču. Po postanku smo se zapeljali v Slovenijo in se ustavili v Kranjski Gori na analizi ture.
Spisal Tomaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar