Monte Sernio, 5.7.2020

Monte Sernio 2187 m,
Creta di Mezzodi 1806 m

udeleženci: Janez, Marjan, Sašo, Gašper, Stojan, Marko, Meta, Nevenka, Antonija, Klavdija, Tomaž, Matjaž
trajanje: 10 h 50 min
višinska razlika: cca 1.850 m
dolžina: 15,9 km


Zaostanek obiskov gora zaradi epidemije, poskuša PD Rašica delno nadomestiti z bolj zgoščenim programom. Za prvo julijsko nedeljo smo izbrali Monte Sernio, 2187 m, v Karnijskih Alpah, po zahodnem pristopu, z oznako trežavnosti 2+.

Kar 12 članov se nas je, po postanku v Vodicah in Kranju, združilo na kavi ob avtocesti v Radovljici. Nadaljevali smo proti mejnemu prehodu Rateče in ga prestopili brez prisotnosti obmejnih organov, prevozili Trbiž in avtocesto zapustili pri Tolmezzu.

Sledili smo smerokazu za Pavlaro in zavili na lokalno cesto proti vasici Lovea. Do našega izhodišča je vodila ozka in serpentinasta gorska cesta, na koncu katere smo parkirali. V nahrbtnike smo spakirali vso varovalno opremo, potrebno za predvidene zahteve na turi.

Začeli smo hoditi po stezi, označeni z rdečimi pikami. Nekaj deset metrov nižje od parkirišča je markirana pot in tudi za naš predvideni povratek. Po ravninskem začetku nas je čakal večji vzpon v serpentinah na sicer zelo strmem pobočju in nas po mehki stezi bukovega gozda vodil navzgor.

A tudi serpentine so se končale in steza gre kar naravnost v zelo strmi breg. Če bi bila podlaga mokra, bi ta smer  bila težko prehodna. Višino smo kar hitro pridobivali, saj smo 400 višincev prehodili prej kot v eni uri. Ko smo prišli na greben, strmina ni bila več tako huda. Zaključi se z ravninskim prečenjem v desno ter na naslednji greben spet močno navzgor.

Gozda je konec in odpre se široko odprto melišče z navaljenimi skalami in gruščem. Zaključi se z manjšim skalnatim sedlom in z borovo goščo na drugi, južni strani. Morali smo se spustiti 80 metrov in ponovni vzpon do skalne stene, kjer smo pospravili pohodne palice,  si nadeli čelade in varnostne pasove z vso potrebno opremo.

Na tem delu je kamen kompakten. Prav dobro nam je šlo. Kmalu smo prišli v razpoko, ki je bila le malo širša od naših teles, tako da smo iskali oprimke in stope kar na obeh stenah. V drugem delu je bilo plezanje težavnejše predvsem zaradi krušljivosti, ki nas je spremljala vse do cilja.

Tako smo prišli na predvrh in iskali smer za nadaljevanje. Rdeča pika je kazala naravnost navzdol, razum pa je veleval malo bolj desno, prav tako navzdol. Dva člana sta se spustila po slednji smeri, ostali pa za vodnikom za rdečimi pikami.

Ta spust, 40 višinskih metrov, je bil najzahtevnejši na turi, še posebno zaradi krušljivosti in nam je vzel kar celih 45 minut. Izkazalo se je, da sta onadva, ki sta šla po razumni varianti, opravila brez posebnih težav in zato tudi hitreje. Zelo strm vzpon na sam vrh je spet oviralo krušljivo kamenje.

Na vrh smo prišli po 4 urah in 40 minutah. Vreme je bilo lepo, vidljivost dobra. Veliko vrhov tu naokrog smo v preteklosti že osvojili, videli smo tudi naše Julijske Alpe s Triglavom na čelu. Počitek in okrepčilo smo si pošteno zaslužili, zraven seveda sodi tudi skupinski posnetek.

Vračali smo se po markirani normalki, ki pa je zaradi krušljivost ter polno nasutega peska in grušča kar težavna in je zahtevala veliko pazljivosti. Gotovo je tudi to razlog, da sta bila v vpisni knjigi na vrhu kljub lepemu vremenu, nedelji in glavni sezoni za gorništvo, vpisana ta dan pred nami le dva in od teh en Slovenec.

Takšne razmere so bile polnih 600 višinskih metrov spusta. Zaradi našega izhodišča in načrtovane krožne poti smo se morali povzpeti ponovno za 300 m, na greben, od koder se steza spušča proti koči Sernio. Mimogrede smo osvojili še 1806 m visoki vrh Creta di Mezzodi. Koča zaradi pandemije ne deluje, začuda pa je bila odprta. Sledilo je še okoli 600 m spusta.

Po 10 urah in 50 minutah smo zaključili našo turo. Pri avtomobilih pa nas je presenetil eden od udeležencev, ki je v kombiju shranil dve hladilni posodi s pivom. Sam namreč ljubiteljsko vari pivo različnih provinienc. Razložil nam je postopek, sestavine, pogoje in čas varjenja.

Sam sem se odločil za klasičnega, poskusil tudi kavnega, oba sta bila izvrstna. Ker se na poti domov nismo ustavljali, smo analizo ture napravili kar ob podarjenem pivu.

Spisal Janez



 



Ni komentarjev:

Objava komentarja