Torkofel 2.276 m,
Mitterkofel 2.247 m
PD Rašica
udeleženci: Ela, Galena, Jana, Marjan, Lea, Silvo, Janja, Marko, Vasja, Helena, Nevenka, Anka, Emilija, Tomaž, Miro, Breda, Matjaž, Ivan
trajanje: 7 h 20 min
višinska razlika: cca. 1.300 m
dolžina: 11,7 km
Prvovrsten razglednik med Ziljsko in Dravsko dolino je bil v načrtu gorniške skupine že pred mnogimi leti.
V kombinirani zasedbi turašev in pohodnikov glavnega vrha pogorja Jauken v zimskih razmerah sicer nismo dosegli, sta nas pa sprejela oba sosednja vrhova.
Konec letošnjega junija smo izkoristili priložnost, da spoznamo goro tudi v poletni preobleki. Po jutranji kavici na običajni lokaciji se zapeljemo proti severozahodu.
Mejo prestopimo na Korenskem sedlu in se v zaledju Dobrača usmerimo na zahod v smeri Šmohorja / Hermagora. Še nekoliko zahodneje, pri St. Danielu zavijemo na odcep proti zaselku Goldberg.
Ozka in strma asfaltirana cesta pripelje na izhodišče, ki je pri razgledni cerkvici. Parkirnega prostora je le za nekaj avtomobilov.
K sreči pa masovnega turizma v teh koncih ( še ) ni. Markirana pot poteka sprva skozi smrekov gozd in večkrat preči makadamsko cesto, dokler v dobrih dveh urah ne pripelje na čudovito in razgledno planino Jaukenalm.
Nekoliko daljši odmor izkoristimo za malico in fotografiranje. Malo pokramljamo s prijazno majerico in se najavimo za obisk v sestopu.
Planina je tudi del Visoke Ziljske poti, kakor tudi Poti Juliusa Kugyja oziroma Julius Kugy Alpine Trail. Krožna pot treh dežel je bila pred štirimi leti ustanovljena v Mojstrani v čast in spomin velikemu gorniku.
V nadaljevanju nas markirana pot pelje proti lepo vidnemu sedlu. Tu se nam odprejo širni razgledi na Dravsko dolino. Pot zavije strmo na vzhodni greben.
Če je bila planinska pot do sedla lahka, je nadaljevanje nekoliko bolj zahtevno. Sicer lepo speljana pot čez strme skalnate skoke zahteva zanesljiv in previden korak.
V zimskih razmerah postane greben še zahtevnejši, zato pred leti nismo šli na vrh. Tokrat seveda brez težav v dobri urici prisopihamo na razgleden vrh.
Sončno, zgodnje poletno vreme, brez obetov popoldanskih neviht izkoristimo za daljši odmor na fantastičnem razgledniku. V prvi vrsti na široki Dravski in Ziljski dolini pod nami, na jugu pa na glavni greben Karnijskih Alp.
Na vzhodu pogled objame bližnjega in tudi bolj obiskanega soseda Reißkofel, ki mu diha za ovratnik Dobrač. Severno za njim se skriva smučišče Goldeck. Na zahodu pa seveda podskupina Lienških Dolomitov zaključuje gorsko skupino Ziljskih Alp.
Sestopimo po poti vzpona in na sedlu nadaljujemo na Mitterkofel, pred leti naš rezervni cilj. Skupina se je nekoliko raztegnila, tako da je ubežna skupina že sestopala na sedlo, ko smo zamudniki šele prišli na vrh.
Kasneje smo prišli do zaključka, da se jim je mudilo na planino, kjer nas je bila še najbolj vesela prijazna gospodinja. Seveda, tu ni modnih vrhov, zato tudi ni turističnega navala.
Je pa zato vse skupaj bolj umirjeno in pristno. Za slovo nas je še celo počastila z »arcnijami«. V počasnem koraku smo prav ležerno sestopili do izhodišča. Da se vožnja domov ne bi preveč vlekla, je za presenečenje tokrat poskrbela Jana.
V prijetni senci lipe smo se okrepčali in zapeljali proti domu, kjer nas je v bližnji piceriji čakala le še analiza ture.
Spisal Marjan
Fotografije Tomaž
Fotografije Marjan
Fotografije Matjaž
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar