Voluharski potopisi: Gamsfeld, 16. 9. 2023

Grosserer Brettkogel 1.658 m,
Wilder Jager 1.842 m,
Gamsfeld 2.027 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci:   Janez, Marjan, Katarina, Melita, Marko, Tomaž, Deja, Stane, Igor
trajanje: 8 h 30 min
višinska razlika: 1.400 m
dolžina: 19,1 km

Tokrat je dvakrat odložena tura vodila člane gorniške skupine na kar precej oddaljeni Gamsfeld in bližnjo skupino vrhov.

Zelo zgodaj smo se odpeljali preko karavanškega predora, mimo Beljaka in Spitala proti Salzburgu do odcepa Eben Impongau, severno do Lindenthala in desno vzhodno do Russbacha, na višini 814 m.

Vozili smo se, s krajšim postankom za kavo, dobre tri ure. V lepo urejenem mestecu smo kar nekaj časa iskali parkiranje in izhodišče. Ura je bila pol osmih, pa nikjer nobenega človeka, da bi nam dal pojasnilo.

Končno je prišla gospa s psičkom na vrvici. Pokazala je izhodišče in povedala, da je pot lepa, ampak zelo dolga.

Na opozorilni tabli je pisalo, da je pot zaradi podora zaprta, ne pa kje je obhod. Na osnovi navigacije smo določili smer po manjšem kolovozu in stezi, a tudi te je zmanjkalo. Opazili pa smo cesto, do katere smo morali preko pogrezljive močvare in zelo strmega spusta.

Kmalu smo prišli do podora, ki je res zelo globok, a z pazljivosti prehoden. Cesto smo kmalu zapustili in nadaljevali po gozdni stezi z ne prestrmo klančino brez posebnosti do planine Nevalm na višini 1233 m. Do tod smo hodili uro in pol.

Na planini je lepa hišica z rožami na oknih, klopcami in koritom z kosom debla z vejo, iz katere priteka voda. Dobra domislica. Koča je bila zaprta, le mi smo zasedli klopce za kratek počitek.

Nadaljevali smo po planini do žleba, kjer se strmina zelo poveča do grebena. Od tod gremo proti zahodu med borovjem in skalami navzgor, pa tudi navzdol.

Tako smo prišli pod glavo našega prvega cilja Grosser Brettkogel, 1658 m. Na začetku je kratka ferata, zato smo si nadeli čelade in se med borovim grmičjem strmo povzpeli na vrh. Ura je bila enajst, kar pomeni, da smo hodili tri ure in 15 minut.

Vreme je bilo zelo lepo, vidljivost zelo dobra tudi na naša naslednja dva cilja. Tu je bil le krajši postaek za okrepčilo in razgled potem smo se spustili po grebenu, prečili nekaj skalnatih grebenov do borove goščave pod vrhom.

Nato po njej navzgor in po kratki ferati na 1842 m visoki Wilder Jager. Od prvega vrha smo hodili 55 minut. Ura je bila dvanajst in privoščili smo si kosilo iz nahrbtnikov.

V nadaljevanju smo se spustili po poti vzpona okrog sto višinskih metrov, nato smo se odcepili proti zahodu nekaj časa še med borovci, potem pa vse do končnega cilja po čistini.

To prečenje je bilo kar dolgo. So spusti in vzponi z le malo pridobljene višine. Pot nas je pripeljala na severno stran gore, kjer smo po strmi travnati stezi prišli na vrh Gamsfeld 2027 m.

Od drugega vrha sta minili dve uri. Pokriva ga gosta, nizka zelena travica, kakršne bi bili veseli na domačem vrtu. To je bil glavni cilj naše ture, zato smo si vzeli malo več časa za razgled in okrepčilo.

Za skupinski posnetek smo zaprosili pravkar prispeli par, kateremu smo enako uslugo tudi vrnili. S prijaznima gornikoma sta se naša vodnika kar nekaj časa zadržala v razgovoru, seveda na temo, kaj je vse vidno iz tega vrha..

Vračali smo se po klasični markirani poti.Sprva naprej po grebenu, nato spust proti severu in v loku proti jugu. Spust je bil zelo strm. Malo pozornosti je bilo treba zaradi šodra na stezah, zato smo pa hitro izgubljali višino.

Ustavili smo se na planini in koči Angerkahutte, 1400 m, ki je verjetno kar mala kmetija. Ovce, krave, kokoši in stroji okrog kažejo na to. Tu strežejo hrano in pijačo verjetno kar prijazni domači. Nam je pivo kar zadostovalo.

Do sem pripelje tudi cesta, po kateri pridejo tudi sodobni “modni” elektrokolesarji. Pred nami je bilo še 600 m manj prijetnega spusta, da smo prišli na cesto in po njej do našega izhodišča Russbach. Opisano pot smo opravili v 8 urah in 30 minutah.