Kleines Hochkreuz 2.611 m,
Hochkreuz 2.709 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Marko, Katja, Anka, Tomaž, Deja, Matjaž
trajanje: 8 h 55 min
višinska razlika: 1.730 m
dolžina: 21,8 km
Ker društvene ture razpisujemo konec leta za naslednje koledarsko leta, nikoli ne vemo kako bo z izvedbo. Nekatere ture se gladko izvedejo v razpisanem terminu, nekatere v rezervnem terminu, spet druge pa z nadomestno turo.
In nekateri cilji se kar trmasto upirajo našemu obisku. Trenutni rekorder je
Watzmann, ki je uspel šele v 5. poskusu. Danes planirani Grosse Sandspitze (2.770 m), najvišji vrh Lienških Dolomitov in tudi celotnih Ziljskih Alp, pa smo naskakovali četrtič.
Vremenska napoved je obetala težave, prihod hladne fronte v noči na nedeljo in možno sneženje nad 2.200 m v Visokih Turah, južno od njih pa morda tudi ne. Vreme v tistem koncu je za nedeljo kazalo lepo, pri nas pa slabo.
In tako smo šli na pot, s pripravljeno rezervno turo za vsak slučaj. Že na jutranji kavi so se na spletni kameri koče Dolomitenhütte v temi videle bele lise. V Sloveniji zaradi slabe napovedi tako nismo imeli kaj iskati, zato smo jo potegnili do Lienza.
Do Lienza se je že zdanilo in lahko smo si ogledali situacijo v Lienških Dolomitih. Bilo je pobeljeno, kot tudi vse naokoli. Ker smo imeli v planu ferato Panorama Klettersteig to v snegu ni bilo izvedljivo in Grosse Sandspitze je še četrtič padel v vodo oziroma v sneg.
In tako je nastopila nadomestna tura, Hochkreuz v skupini Kreuzeck.
Tu sem nekoč davno že bil in sem vedel, da je turo nanj možno narediti brez zimske opreme tudi v pogojih z nekaj centimetri snega.
Zapeljali smo se nekoliko nazaj v Dole v Dravski dolini (Dellach im Drautal). Od tu smo zavili v dolino Drežnica (Draßnitztal). Parkirali smo za vasjo Gornja Drežnica (Obere Draßnitz), saj je takoj za zadnjimi hišami tabla, ki prepoveduje nadaljnjo vožnjo po gozdni cesti.
Kar vleče se pot po gozdni cesti do Spodnje Drežniške planine (Unterdraßnitzer Alm). Malo pod planino smo prišli do atraktivnih slapov. Prehiteli so nas tudi kmetje s traktorji in velikimi prikolicami. Prišli iskat živino, da jo odpeljejo nazaj v dolino.
Po uri in pol smo bili na planini v krasnem sončnem vremenu. Nad planino se dviga
Scharnik (2.657 m), ki smo ga tudi že obiskali. Kmetje so se pozanimali kam gremo, sami pa so se tudi razkropili po pobočju, kjer so klicali krave.
Nadaljevali smo po Orter-Hermann-Steig, po močvirnati ravnini in mimo jezerc. Počasi smo dosegli sneg. V mešanici južnega snega in nekaj poledenelih mest smo prišli na sedlo med malim in velikim Hochkreuzom. Tu nas je pričakal zelo močan zahodnik.
Najprej smo skočili na Kleines Hochkreuz. Veter nas je hitro pregnal z vrha. Sestopili smo nazaj na sedlo in se vzpeli še na Hochkreuz. Poznalo se je, da smo majhna skupina, saj smo bili za debelo uro hitrejši od časovnice na tabli na izhodišču.
Ker je bil na vrhu signal smo preverili radarsko sliko in videli kako dobro je bilo, da smo šli na zahod. Po celi Sloveniji je deževalo. Ker se je veter malo umiril, smo si vzeli 20 minut za uživanje na vrhu.
Sestopili smo po poti pristopa in veter se je kmalu vrnil, tokrat je pihal z vzhoda. Dobre tri ure je trajalo, da smo bili nazaj na izhodišču.
Tu smo preizkusili kako se obnese nova hladilna torba in obnesla se je odlično. Tudi nadomestna tura nam je odlično uspela, Panorama Klettersteig na Grosse Sandspitze pa bo počakala na 5. priložnost.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Matjaž
Fotografije Deja
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar