Begunjščica 2.060 m
udeleženci: Marjan, Marko, Katja, Nevenka, Anka, Tomaž, Deja, Matjaž
trajanje: 5 h 20 min
višinska razlika: 1.000 m
dolžina: 7,5 km
Šli smo pogledat razmere v Begunjščico. Zbrali smo se ob 6. uri in kmalu je zaokrožila šala, da je to zadnja tura letos, ko je odhod tako pozno.
Podobno kot
na decembrski turi na Setiče, smo čas za jutranjo kavo izkoristili za obisk prijazne in zgovorne kelnarice v Tržiču. Nato vožnja do Ljubelja in nekaj minut po sončnem vzhodu smo pričeli s turo.
Po nekdanjem smučišču smo se napotili proti Zelenici. Tu so nekoč prirejali Zeleniški veleslalom, ki je bil v obdobju po drugi svetovni vojni največje mednarodno tekmovanje v Sloveniji.
Leta 1964 so dogradili enosedežnico do Zelenice in v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je bilo smučišče sila priljubljeno pri alpskih smučarjih.
Leta 2012 je enosedežnica prenehala obratovati in leta 2017 so podrli še zadnje stebre. V prostorih nekdanje žičniške postaje na Zelenici je sedaj stalna razstava o tem smučišču in tu je razstavljenih 6 restavriranih stolov zeleniške enosedežnice v originalni rumeni barvi.
Mi smo proti Centrralni grapi zavili tik pred žičniško postajo. Namestili smo si opremo in krenili navkreber. Razmere so bile odlične. Sneg ravno prav trd, narejeni stopi in kičasto vreme.
Dobro uro je trajalo od vznožja do grebena tik pod vrhom. Po prihodu na vrh smo si privoščili daljšo pavzo za uživanje v sončnem vremenu.
Sestopili smo po Šentanskem plazu in se namenili obiskati še dom na Zelenici. A dom je bil v senci, ki se je med našim sestopom počasi spet dvigala. Sonce doma na Zelenici januarja sploh ne doseže.
In tako smo obisk doma skenslali, zaključili turo in spet pristali pri kelnarci v Tržiču.
Spisal Tomaž
Fotografije Tomaž
Fotografije Marjan
Fotografije Matjaž
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar