Kozji vrh 1628 m,
Turni 1432 m
udeležeci: Marjan, Katja, Anka, Tomaž, Igor, Matjaž, Janez
trajanje: 6 h
višinska razlika: 960 m
dolžina: 11,1 km
Dan po močnih padavinah z veliko novega snega v visokogorju in 4. stopnjo nevarnosti snežnih plazov smo se odpravili na nekoliko nižji a vseeno zanimivi Kozji vrh v zahodnih Kamniških Alpah. Zaradi bližine smo odpotovali vsaj uro kasneje kot običajno.
Na poti smo se ustavili pred Preddvorom na bencinski črpalki za jutranjo kavo. Potem smo se zapeljali proti Jezerskemu do gostišča Kanonir in za njim levo po cesti še kak kilometer, kjer smo parkirali.
Za začetek je kar široka strma cesta, primerna tudi za tovornjake. Nadaljevali smo po ožji gorski cesti, ki je bila bližnjica, kjer smo spet prišli na prejšnjo. To se je še enkrat ponovilo.
Ob poti je bilo kar nekaj mehanizacije za pripravo in odvoz hlodovine s tega področja. Nadaljujemo po gorski stezi, ki je bila že pobeljena z včerajšnjim snegom. To nas ni motilo, le korak je moral biti bolj pazljiv.
V nadaljevanju pridemo do hudourniške grape, ki pa nam pri prehodu ne povzroči težav.Čakalo nas je kar dolgo prečenje strmine, ki je ob nekaj višji snežni podlagi zahtevalo več pozornosti. Posebno veje, pokrite s snegom, so v taki strmini nevarne za zdrs.
Steza se vzpenja in spušča, potem pa smo prišli do predela z veliko podrtega drevja, ki nam je bila kar velika ovira. To so bile tudi debele smreke s košatimi vejami. Kar nekaj telovadbe in spretnosti je bilo potrebno.
Ponekod smo se splazili pod deblom, drugje smo ga preplezali. Kar nekaj zastoja je povzročil ta prehod. Drevesa so se podrla zaradi vetroloma ali snegoloma nedolgo nazaj, ker so bile smreke še vse zelene.
Zaradi takih razmer smo bili seveda sami na poti, le srnjakova sled je bila nekaj časa pred nami, pa še ta se je umaknil, ko smo se približevali. Prišli smo na širok greben, kjer se je strmina, od tu dalje močno povečala.
Tudi snežna odeja je bila debelejša, kar pa nam je v strmini celo olajšalo hojo, saj so se na gazi napravile stopnice, ki so vzdržale pritisk pod nogami. Približno 200 m višine je bilo res zelo strmo.
Naravnost navzgor v kratkih vijugah med drevjem in skalami pridemo na 1628 m visoki Kozji vrh, je neporaščen širok greben s klopco, ki jo je odkril vodnik pod visokim kupom snega. Po tem sodeč je na vrhu do en meter snega, od tega 30 cm novega.
Po krajšem postanku smo palice zamenjali s cepinom, si nadeli čelade in se tako opremljeni vračali po poti vzpona. Na najbolj strmih delih smo hodili vzvratno in zelo pazljivo. Za zdrs na povratku je več možnosti kot pri vzpenjanju.
Ko smo prišli na široki greben, smo se odcepili od prejšnje poti in skrenili še na nekaj nižji vrh, 1432 m visok Turni. Ta je prav tako zelo strm, koničast, na vrhu je malo prostora in zelo prepaden kar na tri strani.
Od tod smo se vrnili nazaj na pot od kateri smo se odcepili in nadaljevali povratek po poti vzpona do izhodišča. Vse skupaj smo hodili 6 ur. Analizo ture smo napravili kar v gostilni Kanonir.
Spisal: Janez
Fotografije Marjan
Fotografije Tomaž
Fotografije Matjaž
Relive
Ni komentarjev:
Objavite komentar