Velika Baba, Krnsko jezero, 3.8.2004

Velika Baba 2016 m, Planinski dom pri Krnskih jezerih 1385 m in Krnsko jezero 1383 m

Udeleženca: Robi, Šaro
Trajanje: 6h 35min
Višinska razlika: cca 1420 m

Po dnevu počitka je zopet nastopilo jutro zgodnjega vstajanja, ter bezlanja v hribe. Tokrat je bila na vrsti Velika Baba ter ponovni obisk Krnskega jezera. Z avtomobilom sva se odpeljala mimo Bovca proti Vršiču, ter malo za krajem Podklanec zavila z glavne ceste v dolino Lepene.

Cesta se večji del vije ob rečici Lepenjici, ter vodi vse do Doma dr. Klementa Juga. Tu se dolina zaključi s prelepim pogledom na gorske vršace Debeljak, Šija ter Mali in Veliki Lemež. Ob cesti sva parkirala, nase navlekla vse tiste hribovske reči ter se podala navkreber.

Pot se počasi, enakomerno, v senci vzpenja v smeri Krnskega jezera. Malo pred planinskim domom se pot za Babo odcepi levo, ter zavije v prelepo dolino pod najinim današnjim ciljem. Na pot je posijalo sonce, pa tudi naklon je bil čedalje večji, tako da sva kaj hitro pričela s standardnim hribovskim sopenjem in rednim brisanjem potu s čela. Malo čez enajsto sva bila že na vrhu današnje destinacije, vendar nama vreme ni bilo najbolj naklonjeno.

V daljavi so se neverjetno hitro pričeli kopičiti oblaki in vse je kazalo na nevihto. V najkrajšem možnem času sva si ogledala Krn, Vrh nad Peski, Lemež, Lanževico, Šmohor, Krnsko jezero in ostale kamnite gmote v tem delu Julijskih Alp, ter jo jadrno ucvrla v dolino proti Planinskemu domu pri Krnskih jezerih.

Ob vznožju Velike Babe je zopet posijalo sonce, oblake pa je veter odnesel nekam proti Bovcu. Pri domu sva pomalicala, spila vsak svoj čaj in si ob kratkem postanku nabrala novih moči za obisk Krnskega jezera ter sestop. Pot do jezera traja slabih petnajst minut po več ali manj ravni poti, le na koncu se rahlo vzpne na prelomnico od koder se vidi celo Krnsko jezero, največje visokogorsko jezero pri nas.

V jezeru sva namočila prepotene noge, izmerila temperaturo (21° C) ter se podala v dolino. Na poti do avta se je zopet pričelo oblačiti, tako da sva zopet pospešila korak. Najino hitenje se nama je obrestovalo saj je tisti trenutek ko sva se vsedla v avto pričelo deževati.

Sledilo je še izvrstno kosilo v Bovcu v gostilni Martinov hram, ter vrnitev v kamp.

Spisal Robi

Fotografije