Planjava 2392 m in Brana 2252 m
Udeleženca: Robi, Šaro
Trajanje: 8h 35min
Višinska razlika: cca 2240 m (nov rekord)
Visokogorska sezona je na vrhuncu in temu ustrezen je bil načrt, Planjava čez Srebrno sedlo, prek Kamniškega sedla na Brano, nazaj na Kamniško sedlo in sestop v Kamniško Bistrico.
Štart od doma je bil predviden za pol sedmo zjutraj. A zaspanost je botrovala enourni zamudi in tako sva štartala z Broda ob pol osmih. Na kamniški bencinski črpalki sva se oskrbela s pijačo in hrano in se zapeljala v Kamniško Bistrico.
S turo sva pričela ob pol devetih v prijetnem hladu in jasnem vremenu. Na markirani poti proti Kamniškemu sedlu je bila kar precej planincev in šele, ko sva zavila proti Repovem kotu sva uživala v samoti. Odpiral se je vedno lepši razgled nazaj na Kalški greben in na Zeleniške špice.
Po dobrih dveh urah hoje po prijetni lovski poti sva prišla na bolj skalnat svet, kjer je bilo treba tu in tam malo poplezati. Z orientacijo ni bilo težav, ker sva daleč pred sabo videla skupino planincev kje gredo, višje v skalah pa so možici. Po treh urah dvajset sva prilezla na Srebrno sedlo od koder se odpre razgled na Ojstrico, Korošico in Dleskovško planoto na vzhodu.
Ker je zoprno pihalo sva jo hitro mahnila naprej proti Planjavi in bila čez 40 minut na vrhu. Do tja sva porabila le liter vode vsak (za 1800 m višinske razlike), kar je nenavadno malo glede na naše pivske navade.
Vreme je bilo še solidno in imela sva lep razgled na Ljubljansko kotlino, Grintavec, Skuto, greben Košute, slap Rinka, Logarsko dolino, Olševo, Krofičko, Raduho, Ojstrico, Menino planino, Konja, Veliko Planino in Kamniški Dedec, ki pa s Planjave zgleda bolj fantič.
Pomalicala sva, se razgledala naokoli in se napotila navzdol proti Kamniškemu sedlu. Pod do tja je kar slikovita, Kamniško sedlo pa vidiš že dobre pol ure prej preden prideš do tja.
Na Kamniškem sedlu sva si malce oddahnila in potem zagrizla še v Brano. Tu se je utrujenost že poznala, vsaj meni. Robi pa je skoraj tekel na vrh. Lahko njemu, ko je čez dan pojedel pol palete Frutabel.
Na vrhu sva se razgledala po okolici, ki je bila že pretežno v oblakih in se odpravila nazaj na Kamniško sedlo. Tu sva se ustavila na čaju z dodatki in se po melišču zapodila do Pastircev. Od tam pa se urica do Kamniške Bistrice.
Spisal Šaro
Visokogorska sezona je na vrhuncu in temu ustrezen je bil načrt, Planjava čez Srebrno sedlo, prek Kamniškega sedla na Brano, nazaj na Kamniško sedlo in sestop v Kamniško Bistrico.
Ker je zoprno pihalo sva jo hitro mahnila naprej proti Planjavi in bila čez 40 minut na vrhu. Do tja sva porabila le liter vode vsak (za 1800 m višinske razlike), kar je nenavadno malo glede na naše pivske navade.
Ni komentarjev:
Objavite komentar