Kokrska Kočna, 21.5.2011

Kokrska Kočna 2520 m
Udeleženci: Tadej, Boštjan, Janez, Matic, Marjan G., Marjan Š., Nevenka, Maks, Edo, Aleš, Polde, Robert
Dolžina: 8h 20 min
Višinska razlika: cca 1600 m


Slaba vremenska napoved je v prvi fazi prestavila zbor pohodnikov na pol peto uro zjutraj, v naslednji fazi pa botrovala prestavitvi prvotno mišljenega izleta v Rezijo na vrhova Muzci in Zajavor na drugi, vremensko prijaznejši datum. Malce smo vihali nosove nad rezervnim planom vodnika Tadeja, da nas pelje po nemarkirani poti na Kokrško Kočno.

Udani v usodo smo malo pred šesto uro parkirali kombi in osebni avtomobil pri kmetiji Suhadolnik 900 metrov visoko. Prvih dvajset minut smo hodili po markirani poti proti Kokrškem sedlu, kajkmalu pa smo zavili levo na brezpotje in skozi ozek prehod preko grape do Spodnjih Dolcev. Zaradi zanimive poti prepletene z plezalnimi skoki so se nam od zjutraj “zavihani” nosovi do postanka za malico čisto “poravnali”, ušesa pa so nam omejevala nasmeške na obrazih.

Na položnejšem, travnatem delu Spodnjih Dolcev smo se odžejali, napolnili želodce in se odpočili. Pot nas je vodila naprej mimo bivaka, katerega odtrgani plehnati del strehe smo videli nekaj sto mertov nižje ob poti, vse do snežne meje. Zadnjih cca štiristo višinskih metrov smo tako gazili v snegu.

Na vrhu smo ob razgledih na Grintovec, Jezersko Kočno, Krvavec … uživali tudi ob Nevenkini standardni ponudbi, napolitankah in bombonih. Čedalje več oblakov na nebu nam je dalo vedeti, da se moramo čimprej odpraviti domov. Do avtomobilov smo se vrnili po drugi poti skozi Grdi graben, Taško in Suhi dol.

Nekje vmes smo naleteli na predel poln polžev poparčkanih po dva. Ugotavljali smo ali se držijo za roke, ali pa počnejo kaj “konkretnejšega”. Glede na to, da polži nimajo rok so razuzdanci počeli ono drugo. Nekje med ugotavljanjem kaj počnejo polži se je počasi pričela uresničevati vremenska napoved in pričelo je rahlo deževati.

Ob 14.20 uri smo v pravem nalivu prišli do avtomobilov. Izlet si bomo zapomnili tudi po tem, da je na poti domov kombiju odpovedal menjalnik, sam pa še po tem, da sem domov “prinesel” pljučnico. Važno pa je, da sva do naslednjega izleta oba “popravljena”.

Spisal Robi

Ni komentarjev:

Objavite komentar