Vošca, Trupejevo poldne, 1.5.2011

Vošca 1737 m
Zajčnik 1746 m
Blekova planina 1626
Trupejevo poldne 1931 m

udeleženci: Tomaž, Primož, Paz,  Robert
trajanje: 5 h 25 min
višinska razlika: cca 1200 m
dolžna: 15,3 km


Prvomajski prazniki se iztekajo, preverjanje vremenske napovedi na portalu Agencije Republike Slovenije za Okolje pa nam obljublja dopoldan spremenljivo vreme, po 14 uri pa dež. “Hja, hm, kva pa vem, bl slab kaže ...”, naglas modruje naš “možganski trust” Tomaž.

Pade odločitev, da to nedeljo oboščemo hribe nad Gozdom Martuljkom.

Po popiti kavi na gorenjski avtocesti ob sedmi uri zjutraj parkiram avtomobil v vasi Srednji vrh, naši izhodiščni točki. Ena, dva, tri in že stopamo v smeri našega prvega cilja.

Pri kmetiji Jurež je imel Paz neprijetno srečanje z domačim psom  pasme bernardinec, saj je le ta namesto s sodčkom okoli vratu, ves nervozen prilomastil z neustavljivo željo zravsati se. Nekako nam je uspelo spraviti veliko mrcino vstran nakar ga je gospodar odvlekel za ograjo. V nadaljevanju poti smo s Pazom vred družno ugotavljali, da tudi bernandinci niso več tisto kar so bili nekoč.

V zmernem tempu smo počasi prišli do lovske koče na Jureževi planini. Od tam naprej pa se je pot odcepila levo na precej strm in blaten kolovoz, ki se je “vlekel” skoraj do kopastega vrha imenovanega Vošca. Tam smo si privoščili krajši postanek, si na sončku “nafilali baterije” in se podali čez Zajčnik na Blekovo planino kjer smo si “nafilali” tudi prazne želodce.

Čakala nas je še dobra ura hoje po večinoma sončnem vremenu do vrha imenovanega Trupejevo poldne. Tu je Primož ob pogledu na zasneženo grapo po njegovem idealno za čimprejšnje fotografiranje, neprevidno odvrgel pohodne palice in ena se je “odpeljala” v globel. Poizkušal se je spustiti do nje, da bi si jo prilastil nazaj, vendar je bilo prenevarno, tako da je ostala v grapi malo pod vrhom.

Nazaj na Srednji vrh smo se vrnili po dolini imenovani Železnica.

Ob preoblačenju pri avtomobilu smo se dogovorili, da obiščemo prijatelja Andreja, ki dopustuje na vikendu v Gozdu Martuljku. V desetih minutah smo že sedeli v udobni sedežni garnituri na terasi z lepim razgledom na Špikovo skupino. Ob srebanju kave smo ugotovili, da je Andrej prvak Martuljka v kratkih izletih. To so izleti dolgi od 800 do 1200 m (dolžinskih, na višinskih metrov). Glede na to, da se bliža konec junija, ko ga nameravamo peljati na Špik, močno upam, da ne bo za naskok na vrh potrebna dvodnevna tura :-)

Spisal Robi


Ni komentarjev:

Objava komentarja