Kanjavec 2569 m, Kanjavec (zahodni vrh) 2569 m, Teme 2495 m, Poporovec 2495 m
udeleženca: Tomaž, Robert
trajanje: 9h 30 min
višinska razlika: cca 2030 m
Drugi dan našega dopustovanja v Kobaridu je bil na “meniju” Kanjavec. Tokrat sva oba štartala iz kampa Lazar pri Kobaridu, saj je Tomažu prejšnje jutro uspelo stvari potrebne za kampiranje iz stanja imenovanega “avionska nesreča” preoblikovati v stanje “je pri roki”.
Po zajtrku in kavi sva se odpeljala v vas Trenta, do drugega ovinka prelaza Vršič, kjer sva zavila na makadamsko cesto katera naju je pripeljala na parkirišče v dolini Zadnjica.
Ob preoblačenju sem ugotovil, da sem svoje pohodne palice pozabil v šotoru, vendar so bile hvala bogu v avtomobilu palice kolesarja Duleta, tako da razen Tomaževega zbadanja na moj račun, ni bilo nevšečnosti.
Odpravila sva se v smeri Luknje, kjer sva po cca uri in pol hoda zavila proti Doliču, kamor sva prispela po treh urah hoje. Ob pitju čaja sva opazovala helikoptersko dostavo hrane in ostalih potrebščin za kočo na Doliču.
Plato za dostavo je tako blizu koče, da je bilo veselje gledati leteče dele opreme neprevidnih planincev kateri niso pravočasno pospravili, ali pa kako drugače zavarovali vsebine nahrbtnikov.
Od koče sva se odpravila naprej proti Hribarcam in Sedmerim jezerom, vendar sva kaj kmalu opazila, da se pot za Kanjavec odcepi pri Doliču. Ni nama preostalo drugega kot, da se vrneva nazaj do koče, kjer sva »popravila smer gibanja«.
V dobrih štirih urah sva na vrhu Kanjavca glodala vsak svojo malico in se zadovoljno nasmihala uspešno osvojenemu vrhu. Sita in odžejana sva se odpravila še na bližnji Zahodni vrh Kanjavca, ter naprej po grebenu še na Teme in Poprovec.
S Poprovca sva po brezpotju sestopila, malce tudi poplezala do poti Kanjevec – Prehodavci in se v koči na Prehodavcih ustavila na zasluženi pijači.
Med pitjem pijače sva ugotovila, da na turi na Lepo Špičje nismo bili na vrhu imenovanem Zadnja Lopa. V prepričanju, da je Zadnja Lopa smo osvojili neimenovan vrh in ker je Zadnja Lopa že zabeležena sva zmoto odpravila tokrat, ter na brzino osvojila izmikajoči se vrh.
Sestop v dolino je potekal preko sedla Čez Suho, to je sedlo med Prehodavci in Zadnjiškim Ozebnikom, ter se končal s spustom v Zadnjico do parkiranega avtomobila.
Na poti domov sva se še okrepčala z odličnim kosilom v kampu Polovnik ob Bovški obvoznici.
Spisal Robi
Po zajtrku in kavi sva se odpeljala v vas Trenta, do drugega ovinka prelaza Vršič, kjer sva zavila na makadamsko cesto katera naju je pripeljala na parkirišče v dolini Zadnjica.
Od koče sva se odpravila naprej proti Hribarcam in Sedmerim jezerom, vendar sva kaj kmalu opazila, da se pot za Kanjavec odcepi pri Doliču. Ni nama preostalo drugega kot, da se vrneva nazaj do koče, kjer sva »popravila smer gibanja«.
S Poprovca sva po brezpotju sestopila, malce tudi poplezala do poti Kanjevec – Prehodavci in se v koči na Prehodavcih ustavila na zasluženi pijači.
Ni komentarjev:
Objavite komentar