Großer Hafner, 28.8.2011

Kattowitzer Hütte, 2320 m
Großer Hafner, 3076 m


udeleženci: Janez, Matic, Primož, Robert, Tomaž
trajanje: 8 h 40 min
višinska razlika: cca 1900 m

Ker je gorniškima prijateljema odpadel obisk švicarskega štiritisočaka, smo se po nekaj tedenskem premoru ponovno odločili skupaj napasti nek višji hrib. Odločitev je padla, kot destinacija je bil izbran Grosser Hafner. Ta spada v  gorsko skupino Ankogelgruppe ter podskupino Hafnergruppe, predel pa sodi med najvzhodnejše Visoke Ture.

Naše izhodišče je bila dolina Maltatal, avto smo parkirali nekoliko naprej od koče Gmünder Hütte. Pot se je vila dokaj strmo, po gozdnem terenu, kjer bi lahko nabrali gob za pojedino vsaj deset članske druščine.

Kmalu smo prišli na širši kolovoz, ob njem pa so bili narahlo zasneženi pašniki, kjer se je še pasla živina. Po poti smo našo traso še enkrat preverili, sčasoma pa se je na pobočju nad nami prikazal naš prvi cilj, Kattowitzer Hütte.

Tukaj smo si na hitro privoščili  čaj in malico ter se z zmernim tempom lotili skalnatega pobočja. Dosegli smo zanimiv greben, delno varovan z vrvjo. Tu smo vodenje prepustili Tomažu, ki pa je zaradi hudomušnega in vedrega Robertovega razpoloženja večkrat postal tarča njegovih pikrih pripomb, češ kakšno je to vodenje, ko je Tomaž ubral kak obvoz.

Vrh smo osvojili sorazmerno hitro, kar je kazalo na dobro kondicijsko pripravljenost udeležencev. Na vrhu sem upravičeno tudi sam postal tarča očitkov, saj sem se precej turistično napravil, tako mi je čez noge bril leden veter. Naredili smo nekaj lepih fotk, oblačnost se je za trenutek razkadila, urno smo jo zatem ucvrli nazaj proti Kattowitzer Hütte.

Z Janezom sva sestopala zadnja in ko sva prišla do mesta, kjer smo naprej grede pustili palice, sva opazila da so poleg najinih ostale še palice Tomaža in Roberta, ki sta nekoliko nižje na grbenu vprašujoče zrla gor, če bova z Janezom vzela še njune. Vzela sva vse, to pa je bilo novo gorivo za njuno zbadanje, ki je bilo nadvse zabavno.

Pri koči smo se ponovno ustavili, spili vrček piva, razpoloženje je bilo odlično, zato smo nekoliko dlje posedeli. Ker je vsega lepega enkrat konec, smo dobili komando našega vodnika in krenili nazaj v dolino do našega izhodišča. Med potjo od vrha proti dolini smo srečali veliko sonarodnjakov, očitno je zaradi bližine in lahke dostopnosti ta vrh med Slovenci zelo popularen.

Ker nas tudi v dolini Maltatal dobra volja še ni minila, smo se zataknili še v koči Gmünder Hütte, kontekst debate je bil pretežno gorniško naravnan. Sledil je odhod domov.

Spisal Primož

Ni komentarjev:

Objava komentarja