Boskovec, 25. 2. 2012

Mozirska koča na Golteh, 1356 m
Boskovec, 1587 m


udeleženci: Dragica, Janja, Gregor, Tomaž, Jix, Paz
trajanje: 6h
višinska razlika: cca 1100 m

Sobota, nevarnost plazov tretje stopnje, v Ljubljani napovedanih 17 stopinj, hmmm le kam bi lahko šli? Tokrat nam naš prvi vodnik postreže z vsem znanim vrhom Boskovec.





V Kamniku na OMV-ju, v pričakovanju Janja ter Jixa, se izprsi novinka med voluharji in nas počasti s kavico ter rogljčki. Razdelimo se na mlajše dečke ter deklice in gas 180 na uro proti Mozirju. Po tretjem obračanju se vseeno s Tomažem odločiva, da povprašava domačinko za kak koristen nasvet pri iskanju izhodišča.

Mamca nama hitro razloži, da naša pot je pa tako ledena in da so markacisiti že tako stari ratali, da nobeden več ne skrbi za markacije kaj šele za pot. Odločimo se spremeniti izhodišče in zaradi praznega kestla bencina start prestavimo kar pod gondolo na Golte.



Z vzorno urejenega parkirišča se hitro poženemo po markirani asfaltirani cesti proti Mozirski koči. Ker nas je na turi v mislih spremljal naš Robi, se odločimo, da mu na vsako polno uro pošljemo kako lepo fotografijo katera bo blagodejno vplivala na njegovo koleno. Po dveh urah premagovanja snega, čofte, ter blata prispemo do koče.

Na poti nas je spremljal sonček pa tu in tam kak oblakec ter super temperature. Od koče še kako urco in prispemo na vrh. Tabla Boskovec nas prepriča, da smo res na cilju kjer iz prve roke dobimo informacije, da vrh ni v slovenski transferzali. Žal je razgledni stolp v precej slabem stanju in smo morali malinove bonbončke pojesti kar na tleh.

Skupinska fotka in že gremo nazaj do koče. Pade odločitev, da zaradi sonca in ugodne lege klopce nama s Tomažem pripada pivce. Še šprint čez blatna pobočja in smo pri avtu.Turca je bila super, punci sta ubogali tudi brez pravega frajerja in še vedno se sprašujem zakaj jaz pišem tale potopis, ne pa kaka novinka grrr.

Spisal Gregor


Ni komentarjev:

Objavite komentar