Celovška špica, Svačica, Srednji vrh, 5.5.2012

Orlice (Celovška špica) 2105 m,
Svačica 1953 m,
Srednji vrh 1796 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Jovan, Matic, Marko, Marjan, Nevenka, Slavko, Tomaž
trajanje: 6 h 50 min
višinska razlika: cca 1450 m

Prvotno je bil za soboto, 5. maja, za gorniško skupino predviden vzpon na Col Nudo v Italiji. Ker pa je bila za to območje slaba vremenska napoved, se je vodnik Tomaž odločil, da bo našel vremensko luknjo, ki nas bo sprejela. To naj bil bila 2105 m visoka Celovška špica v Karavankah.

Osem gornikov se nas je s kombijem odpeljalo iz Šentvida mimo Žirovnice v dolino Završnice in po njej skoraj do Tinčkove koče. Skoraj zato, ker je bilo cestišče razmočeno in kombi kljub pomoči vseh močnih članov skupine ni zmogel strmine.

Turo smo začeli ob 7.20 in prišli najprej do koče, kjer je križišče označenih in neoznačenih poti. Naša seveda ni označena. Tudi s pomočjo sodobne tehnologije smo krenili v pravo smer zelo strmo v gozdnato pobočje. Tu in tam so nas pozdravljali kamniti »možici« in nam potrjevali, da gremo prav. Po približno uri in pol smo prišli na markirano pot, ki vodi z Zelenice proti Stolu po dolini V kožnah.

Nadaljevali smo samo do priključka na stezo, ki pride iz Celovške koče na avstrijski strani. Od tam zopet na brezpotje najprej po neugodnem melišču. Vendar napredujemo, spotoma iščemo najboljšo pot do sedla pod Orlicami. Močno je zapihalo, zato smo si lahko le malo oddahnili. Odložili smo palice in se po krušljivem terenu vzpenjali proti vrhu. Orientirali smo se lahko le po zloženih »možicih«.

Dosegli smo otok ruševja in travnato pobočje, nato spet skalovje. Tik pod vrhom smo dosegli kamnite pregrade in polico. Kar težko je bilo najti najprimernejši prehod. Vrh sta pravzaprav dve skalnati špici, na vsaki je lesen križ  in prostora največ za tri osebe. Na 2105 m nas je pričakal močan veter, ki nas je sicer spremljal na vsej poti, vendar je na izpostavljenih mestih še posebno silovit. Za pot smo potrebovali 2 uri in 40 minut.

Poiskali smo vsak svoje zavetje, se okrepčali in po isti poti zelo pazljivo krenili nazaj do sedla. Tu nas je veter dobesedno prestavljal. Šli smo proti drugemu cilju, vrhu Svačice, 1960 m, ki je prav tako kot Celovška špica mejni vrh. Pot pelje po grebenu , zato nas je spet precej oviral veter. Na vrhu pa je lep razgled na doline in nižje gorovje, tiste višje pa so zakrili oblaki. Pogled se nam je ustavil na 1796 m visokem Srednjem vrhu.

Ker nas večina še ni bila tam in ker nas ura še ni priganjala, smo se odpravili še na ta vrh. S Svačice do sedla smo se vračali po isti poti, potem se spustili po nič kaj prijaznem melišču, prišli na markirano pot Zelenica – Stol do prelaza Šija, nato sto višinskih metrov in že smo bili na Srednjem vrhu. Malo počitka, razgled na naša dva že osvojena vrhova. Za trenutek se je pokazal Stol, tudi Begunjščica nas je pozdravljala. Vrnili smo se po isti poti do prelaza Šija, nato po prijetni trasi do izhodišča.

Vsega skupaj smo potrebovali 6 ur in 50 minut. Spakirali smo opremo, se usedli v kombi in odpeljali. Takrat pa se je z neba vlilo kot iz škafa. Mi pa smo bili nadvse zadovoljni, da smo tako pametno planirali našo turo in smo res maksimalno izkoristili vedrino dneva.

Spisal Janez






Ni komentarjev:

Objavite komentar