Lučki Dedec, Vežica čez Šraj pesek, 30.5.2012

Kocbekov dom na Korošici 1808 m,
Lučki Dedec 2023 m,
Vežica 1965 m,

udeleženci: Dolfi, Darko, Slavko, Marjan, Nevenka, Tomaž
trajanje: 8 h 55 min
višinska razlika: 1500 m


Prejšnji teden me je poklical sošolec z vodniških tečajev D in B, Dolfi in me povabil na Lučki Dedec čez Skok in Šraj pesek. Povabilo sem z veseljem sprejel, si organiziral dopust in turo omenil tudi udeležencem na prečenju Polovnika.Trije so zagrabili in skupaj z Dolfijevim kolegom se nas je v Kamniški Bistrici zbralo 6 gornikov. Parkirali smo pri odcepu v dolino Kamniško Belo in se podali na pot.

Čeprav pot ne gre čisto mimo, smo vseeno skočili pogledat slap Orglice, ki ima tako ime, ker je zamrznjen menda podoben orglicam. Nadaljevali smo strmo v gozd po Kamendolu mimo velba, vse do skalne stopnje, imenovane Skok. Ta zna biti v mokrem precej zoprn, saj je zlizan od vode, oprimkov je bore malo.

Mi smo imeli srečo saj je bil povsem suh in brez težav smo zlezli čez in nadaljevali po melišču pod precej impozantno steno Vršičev, kjer je ogromno plezalnih smeri. Nad meliščem smo poplezavali čez skalno stopnjo in prišli do razcepa poti. Tam sta se Dolfi in Darko odločila za direktni vzpon na Lučkega Dedca, ostali pa smo se prek Petkovih njiv in zgrešenih poti nad njimi prebili do doma na Korošici. Po krajšem postanku in vpisu v knjigo v zimski sobi, smo tudi mi nadaljevali proti Durcam, kjer nas je čakal savinjski del odprave.

Skupaj smo stopili do vrha, ki ima izredno prepadno severno steno, kar je menda posledica odloma ob ljubljanskem potresu leta 1895. Dedec je znan tudi potem da je bila pred  dobrimi 60 leti tu preplezana tedaj najvišja težavnostna stopnja VI+. Na vrhu smo kar nekaj časa posedeli, brez obveznega foto termina pa tudi ni šlo.

Nato smo se spet ločili, Darko in Dolfi sta šla proti markirani poti na Presedjaj, mi pa po grebenu Vršičev še do Vežice. Vse do Vežice je pot lepo izžagana v ruševje, pot do planine Čohavnice pa se je zgubljala v ruševju. Od Čohavnice smo bili kmalu na markirani poti in kmalu smo dohiteli ostala člana odprave, ki sta uživala v travah nad Presedljajem.

Sledil je še sestop po dolini Kamniške Bele, ki se kar vleče in pivo pri Jurju v Kamniški Bistrici, kjer smo dočakali dež.

Lepo smo izkoristili dopustniško sredo.

Spisal Tomaž


Ni komentarjev:

Objavite komentar