Col Nudo, 18.5.2013

Col Nudo, 2471 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Edo, Maks, Sašo, Bojana, Janja, Radoš, Slavko, Nevenka, Marjan, Tomaž, Janez, Robert
trajanje: 7 h
išinska razlika: cca 1450 m

To soboto se je gorniška skupina PD Rašica pod Tomaževo taktirko odpravila na najvišji vrh južnih Karnijskih Predalp, 2471 m visoki Col Nudo. Malce pred peto uro zjutraj smo se zbrali pred sedežem društva. Devetim sicer “standardnim” članom so se tokrat pridružili trije novi, kot se je kasneje izkazalo vsi trije odlično “uhojeni”.

Odpeljali smo se po avtocesti v smeri Primorske, mimo Sežane, Palmanove, proti Bellunu in pri izvozu Lago di Santa Croce zavili na lokalno cesto. Mimo že omenjenega jezera smo se peljali naprej skozi Farra d'Alpago, zavili desno in se skozi vasico Pous d'Alpago, zakadili v breg. Velja omeniti, da je bilo zadnjih nekaj vasic precej “okranclanih” z baloni, raznimi trakovi in zastavami.

Na žalost pa je navdušenje nad veličastnim sprejemom malce uplahnilo, ko je Janja s transparenta razbrala, da ves pomp ni bil namenjen naši mali skupinici, temveč je dva dni pred našim prihodom tod potekala kolesarska dirka Giro di Italija.




Gosto poseljeni breg in posledično pravi blodnjak prepletajočih se cest, uličic in dovozov je zmedel navigacijo in nas pripeljal do stavka “ej mislm, da se je nekje nekaj zašuštral”. Iz zagate nas je rešil dobri stari zemljevid v rokah izkušenih Radoša in Sašota. Nova navigatorja sta nas peljala skozi Pieve d'Alpago, mimo koče Corta kjer smo nekaj sto metrov naprej zavili na makadamsko cesto in na razcepu parkirali.

Okoli devete ure smo pričeli hodit. Šli smo mimo vojaškega spomenika na planini Scalet Bassa, prečkali potok, šli napej ob vodi in se mimo slapa “zagrizli” v breg. V slabi uri smo prišli do razcepa Scarlet Alta. Tu si na soncu oddahnemo, slečemo odvečna oblačila in se odžejamo. Nadaljujemo levo po poti 965 pod mogočnim ostenjem v vrhom Col di Piero na koncu. Travnato podlago počasi zamenjata skala, le to pa sneg.

Ker je snega čedalje več, naklon naše poti pa se veča, si na izravnavi nataknemo dereze, se orokavičimo, v roke vzamemo cepine in na glave nadenemo čelade. Na tem mestu se velja “ustaviti” in omeniti Tomaževo novo čelado. Prav ponosno jo je izvlekel iz nahrbtnika in si jo ob besedah “tole sm nabavu” nadel na glavo. No ja, nič ne rečem, saj le lepa, ampak, ne morem se znebiti občutka, da je ženski model :).

Kakorkoli že, ob 11.35 h dosežemo sedlo Valbona 2130 m visoko, snamemo dereze, nekateri cepine zamenjajo za pohodne palice in “pičimo” naprej naravnost v breg. V začetku hodimo po kopnem, travnatem svetu, kasneje pa po ravno prav omehčani snežni podlagi, ki nam omogoča varen in trden korak. Ob 12.30 h dosežemo v oblake zaviti vzhodni vrh današnje destinacije in čaka nas še polurno prečenje veznega grebena do glavnega vrha, 2471 m visokega Col Nuda.

Oblačno vreme, veter in mraz so nas kmalu pregnali z vrha. Prvotno načrtovani sestop z severnega vrha, opisan v Stritarjevih Karnijskih potepanjih smo zaradi slabe vidljivosti opustili in se v dolino spustili po poti vzpenjanja.

Zgornji del smo sestopli hitro po večinoma utrjeni snežni podlagi, občasno pa so posamezni člani naše skupinice uprizarjali like “usajeni planinec”, nezgoda ko ti pod nogami zmanjka tal in se do pasu udreš, beri usadiš v sneg. Omenjena nevšečnost je malce živcirala “usajence”, a je po drugi strain neznansko zabavala vse “neusajene”.

Snežno podlago je počasi zamenjala skala, le to pa trava in ob opazovanju jezera Santa Croce v daljavi nas je čakalo še adrenalinsko prečenje potoka in spust mimo vojaškega spomenika. H kombiju in avtomobilu smo se vrnili ob 15.55 uri.

Izlet smo zaključili s kosilom v Sežani.

Spisal Robi

 


 
 

Ni komentarjev:

Objavite komentar

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)