Greim, Rettlkirchspitze, 14.4.2018

Greim 2474 m,
Straßeck 2390 m,
Rettlkirchspitze 2475 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Niko, Sabina, Boštjan, Janez, Kristina, Jana, Marjan, Maks, Marko, Stojan, Brane, Nevenka, Antonija, Franci, Tomaž
trajanje: 9 h 30 min
višinska razlika: cca 1250 m
dolžina: 15,8 km


Še tretja letošnja tura gorniške skupine je uspela po programu. Cilj sta bila dva dvatisočaka v skupini Rottenmanner und Wölzer Tauern, Greim in Rettlkirchspitze.






Ob peti zjutraj se nas je 12 odpeljalo proti Celovcu. Nadaljevali smo mimo naselja Gospa Sveta / Maria Saal, mimo knežjega kamna, v deželo Štajersko. Vse do doline Mure, kjer smo v kraju Scheifling zavili levo.

Doline reke Mure smo se držali le na kratko, nato pa zavili v dolino Wölzer Tal in na koncu doline po gorski cesti so koče Greimhütte. Tu nas je že čakala celjska ekipa z dvema turnima smučarjema in eno peško.



A niso bili edini, parkirišče je bilo precej polno, pobočje proti Greimu pa tudi, predvsem turnih smučarjev. Greim je namreč priljubljen turnosmučarski vrh.

Vreme je bilo naravnost fantastično, sneg pa še trd in lepo smo napredovali proti vrhu, ki ni tako blizu kot to izgleda iz parkirišča.

Odpirali so se nori razgledi, tudi Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe so se vse lepo videle, čeprav oddaljene dobrih 100 km.

V eni lepših sobot smo po dveh urah in pol prišli na vrh Greima. Po foto terminu, malici in krajšem pregovarjanju ali nadaljevati, smo to le storili in odšli naprej proti Rettlkirchspitze, turna smučarja pa sta odsmučala proti izhodišču.

Rettlkirchspitze je najvišji vrh skupine in je za dober meter višji od Greima. Izgledal je daleč in je tudi bil, a greben ni bil videti preveč pasji.

Gori doli po grebenu smo pobrali še manj pomemben vrh Straßeck, Greben je bil slikovit, razgledi še bolj nori kot prej in porabili smo naslednji dve uri in pol da smo prišli na vrh Rettlkirchspitze.

Precej je žgalo, sneg se je južnil in tako se nismo dolgo zadrževali. Sestopili smo po južnem slemenu mimo jezerca Rettlsee.

Tu se je pojavila dilema, ali gremo čez Sandkogel in naredimo dodatni 400 ali 500 višincev ali pa okoli po daljši poti a brez neki silni dodatni višincev.

Glede na južen sneg, ki je popoldan dvignil plazovno nevarnost na 3. stopnjo je bila odločitev za pot okoli boljša, a bolj duhamorna. A čisto spet ne, saj smo imeli tri popestritve.

Najprej smo pri planšariji Obere Rettlhütte testirali hojo po gnoju in kmalu zatem lomastili po gozdu v iskanju ceste. To smo čez čas našli in sledila je ura in pol prečnice.

Na koncu pa še tretja popestritev, nekakšen oviratlon v gozdu, čez bodečo žico in čez neprijetne grape. Ko smo imeli že vsega dovolj smo prilomastili do gorske ceste pod našim izhodiščem.

In sledilo je presenečenje. Tu nas je čakal eden od turnih smučarjev z avtom in z njim odpeljal naša šoferja po kombi in avto, vsaka čast Franciju. Ker sm oimeli različne poti domov smo se poslovili od celjske ekipe in se odpeljali do analize ture v piceriji Gorenc v Kranju.

Spisal Tomaž



 

Ni komentarjev:

Objavite komentar