Skuta, 2532 m,
Štruca, 2457 m
udeleženci: Sabina Be., Niko, Sabina Bo., Janez, Kristina, Barbara, Sašo, Andreja, Andraž, Stojan, Melita, Brane, Nevenka, Antonija
trajanje: cca 12 h
višinska razlika po poti: cca 1800 m
Cilj tokratne ture, Dolgi Hrbet čez Gamsov skret, je bil dokaj drzno zastavljen glede na skoraj poletne temperature in temu primerne snežne razmere. Ob rani uri se nas je v Kamniku na jutranji kavici iz vseh vetrov zbralo kar štirinajst avanture željnih gornikov.
Pisana druščina je botrovala izbiri nekoliko lažjega cilja in sicer za pristop na Skuto, bonus Štruco. S tremi avti smo se odpeljali v Kamniško Bistrico in naprej po mestoma precej načeti cesti do parkirišča pri spodnji postaji žičnice.
Oprtali smo si nahrbtnike in po še bolj načetem odseku ceste (neprevozno za osebni avto) nadaljevali do gornjega parkirišča, kjer smo se usmerili na kolovoz, ki vodi proti Gamsovem skretu.
Kolovoz čez nekaj časa preide v stezo, ki se vzpenja po levi strani dolinice 'V Tratah' in obide strm skalni skok. V skalni steni na desni strani skoka je nekaj plezalnih smeri, ko vodijo neposredno pod vznožje Velikega grebena.
Pot tik pred izstopom iz gozda preči širok graben, ki je bil zalit s trdo plazovino, zato smo si zaradi varnosti udeležencev za prečenje prvič nadeli dereze. Po izstopu iz gozda smo prečili v desno in se usmerili v strma travnata pobočja po levi strani prej omenjene dolinice (nad skokom).
Dolinica oziroma graben hudournika je bil zalit s plazovino, zato smo pot nadaljevali po strmih travah precej višje od običajne poletne poti.
Zadnji del poti je bil prekrit z dokaj trdno snežno odejo, zato smo si ponovno nadeli dereze in dosegli ostenja pod Koglom, do lepo vidnega slapu.
Pot smo nadaljevali po zajedi levo od slapu, kjer je najprej potrebno s pomočjo dobrih sklanih oprimkov, klinov in skob preplezati nekaj metrov po skoraj navpični steni do z jeklenico zavarovanega dela poti.
Jeklenice so nam bile v pomoč pri prečenju ozke in strme police, ki preči pobočje v desno na grapo hudournika. Iz zavarovanega dela nas je pot vodila na zelo strma travnata pobočja, kjer pa je strmina kmalu popustila, odprl se nam je pogled na Velike pode, prekrite s snežno odejo.
Vzpon smo nadaljevali proti markirani poti Kokrsko sedlo - Kamniško sedlo do sedelca, kjer so se nam odprli pogledi na vzhodno ostenje Grintovca, Mlinarsko sedlo, Dolgi hrbet in Štruco.
Usmerili smo se desno proti Skuti in prečili snežno pobočje do vznožja zmerno strme stene, ki je bila kopna. Preplezati smo morali dokaj strmo steno med Dolgim hrbtom in Štruco, kjer se na vrhu stene z leve priključi pot z Dolgega hrbta.
Nadaljevali smo po snežiščih proti Skuti in spotoma obiskali še Štruco. Na vrhu Skute smo si privoščili nekaj za pod zob in nekaj za v arhive. Razgledi so bili zaradi jasnega in sončnega vremena celotno pot odlični.
Prvotno smo želeli sestopiti po vzhodni strani Skute do bivaka in čez Žmavčarje, vendar je bil sneg zaradi visokih temperatur, sonca in pozne ure zelo nestabilen.
Sestop smo zato opravili po poti vzpona, ki pa je bil za večino udeležencev zahtevnejši od vzpona. Analizo ture smo družno opravili pri Jurju, odlična postrežba. Nepozabna, težka vendar lepa tura, ki bo verjetno še dolgo ostala v našem spominu
Spisal Sašo
Pot tik pred izstopom iz gozda preči širok graben, ki je bil zalit s trdo plazovino, zato smo si zaradi varnosti udeležencev za prečenje prvič nadeli dereze. Po izstopu iz gozda smo prečili v desno in se usmerili v strma travnata pobočja po levi strani prej omenjene dolinice (nad skokom).
Zadnji del poti je bil prekrit z dokaj trdno snežno odejo, zato smo si ponovno nadeli dereze in dosegli ostenja pod Koglom, do lepo vidnega slapu.
Pot smo nadaljevali po zajedi levo od slapu, kjer je najprej potrebno s pomočjo dobrih sklanih oprimkov, klinov in skob preplezati nekaj metrov po skoraj navpični steni do z jeklenico zavarovanega dela poti.
Jeklenice so nam bile v pomoč pri prečenju ozke in strme police, ki preči pobočje v desno na grapo hudournika. Iz zavarovanega dela nas je pot vodila na zelo strma travnata pobočja, kjer pa je strmina kmalu popustila, odprl se nam je pogled na Velike pode, prekrite s snežno odejo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar