Šinavc / Monte Schinauz 1999 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Jaka, Kristina, Jana, Marjan, Emil, Maks, Stojan, Aleš, Mateja, Alja, Nevenka, Antonija, Klavdija, Franci, Marta, Tomaž, Slavko, Primož
trajanje: 8 h 40 min
višinska razlika: cca 1500 m
dolžina: 14,4 km
Šinavc je gora nad Kanalsko dolino. V času hladne vojne je bila na njem Natova vojaška postojanka in gora je bila zaprta za planince. Postojanka je imela dostavno žičnico iz doline in tunele za povezavo med objekti tudi pozimi.
Pred mnogo leti je vojska goro zapustila, leta 2009 so sneli tudi jeklenico žičnice. Objekti zdaj propadajo, začeli pa so se obiski; Stritarji, Zlodej, ...
In tako je Šinavc prišel tudi v program gorniške skupine, leta 2011 in 2012. Obakrat je odpadel zaradi slabega vremena. Bil pa je
leta 2011 obiskan v privatni turi.
Leto smo ga spet dali v program gorniške skupine in vreme nam je bilo končno naklonjeno. Zbralo se nas je kar 18, kar je rekord gorniške skupine.
Dobili smo se v lokalu Dawit na koncu Trbiža na jutranji kavi .Nato se je konvoj šestih vozil zapeljal do Lužnice / Bagni di Lusnizza.
Tu smo parkirali pred kolesarskim mostom čez Beli potok. Takoj za mostom je sedaj smerna tabla za Šinavc. Sledil je strm vzpon. Vreme je bilo oblačno, nekoliko je pretil veter.
Kar lepo smo napredovali in po 1000 višinskih metrih prišli na gola pobočja Monte Ghisniza.
Malce višje se je začelo dolgo prečenje po ostenjem Monte Ghisniza. Pot preči nekaj grap in ponekod je potrebno nekaj previdnosti.
Nato smo prišli na greben in prestopili na severno stran. Vzpeli smo se po strmi grapi in nato zagledali objekte na vrhu. Tudi vreme se je med tem izboljšalo in posijalo je sonce.
Vrh je nad objekti, vsaj tako je označeno na karti. Na zahodu pa je med ruševjem še ena vzpetina, nekakšen zahodni vrh, na katerem je tudi križ.
Skozi ruševje smo se prebili do križa. Tu se je vreme dokončno izboljšalo in naredil se je lep sončen dan.
Sestopili smo po isti poti, razen trojice, ki se je nižje odcepila in sestopila v Šenkatríjo / Santa Caterina. Imeli so nekoliko daljšo pot, a ker so malce hitreje stopili smo istočasno prišli nazaj do parkiranih avtombilov.
Tu so se naša pota spet ločila, šesterica je šla po svoje, ducat pa po svoje in sicer na analizo ture k Martinu v Kranjsko Goro.
Končni sklep, spet nam je uspela zelo lepa tura.
Spisal Tomaž
Malce višje se je začelo dolgo prečenje po ostenjem Monte Ghisniza. Pot preči nekaj grap in ponekod je potrebno nekaj previdnosti.
Tu so se naša pota spet ločila, šesterica je šla po svoje, ducat pa po svoje in sicer na analizo ture k Martinu v Kranjsko Goro. 
Ni komentarjev:
Objavite komentar