Mala Mojstrovka po Hanzovi poti, 21.7.2019

Erjavčeva koča na Vršiču 1.525 m,
Mala Mojstrovka 2.332 m

udeleženci: Matej, Jana, Marjan, Matija, Kaja, Anja, Teja, Nevenka, Žiga, Estera, Karmen, Tomaž, Deja Š., Andreja, Urša, Deja Z.
trajanje: 6 h
višinska razlika: cca 800 m
dolžina: 5,8 km


Za letošnji izlet v Dolomite se je prijavilo precej udeležencev, ki še niso bili nikoli na zavarovani plezalni poti oziroma ferati. Zato se je pojavila potreba po pripravljalni turi.

Izbrana je bila Mala Mojstrovka po Hanzovi poti. Ta je nekje na nivoju težavnosti, ki nas čaka v Dolomitih. Čeprav tura ni bila nikjer objavljena so prijave kapljale in na koncu se nas je nabralo 16.

Ker smo prihajali iz različnih smeri, smo bili ob pol sedmih dogovorjeni v Erjavčevi koči, na jutranji kavi. Poleg kave smo si nekateri omislili še samopostrežni zajtrk, vsi skupaj pa smo počakali na udeleženke, ki so jih šele ob 6h izpustili iz kampa Šobec.

Poleg Hanzove poti in Male Mojstrovke smo nameravali še na Veliko Mojstrovko in naprej po grebenu do Kola. A vremenska napoved za popoldan ni bila ugodna in telefonski posvet z dežurnim prognostikom je potrdil, da so po 12. uri možne plohe in nevihte.


A vsaj do 12h se je obetalo lepo vreme in ko so prišle še mladenke, poživitev letošnje hribovske sezone, smo v sončnem vremenu začeli s turo. Po dobre tričetrt ure smo bili na vstopu v steno. Opremili smo se s tehnično opremo, preverili če je vse vredu nameščeno in začeli plezalni del.

Zavarovano pot je leta 1928 nadelal Ivan Vertelj - Hanza (1896 - 1986). V času rapalske meje, ko je bil Vršič mejni prehod med kraljevinama Jugoslavijo in Italijo, je pot pomenila direkten pristop na Malo Mojtrovko po jugoslovanski strani.

Drzno je speljana čez naravne prehode, menjajo se stene, kamini, police in žlebovi, na vsak korak kaj novega, nepričakovanega. Njena težavnost ni pretežka in je zelo primerna uvodna tura za zahtevnejše hribovske vzpone.

Uporablja se tudi kot poligon za izpitne ture za vodnike PZS kategorije B - vodenje zahtevnih kopnih tur. Tudi sam sem tu leta 2012 imel izpitno turo.

Mi smo lepo napredovali. Ker težav nismo planirali jih tudi ni bilo.  V treh urah in četrt od izhodišča smo bili na vrhu Male Mojstrovke. Sledile so čestitke, fotošuting, krajši piknik in razgledovanje po okoliških gorah.

Po dobri uri na vrhu smo sestopili. Držali smo se vremenske napovedi in kljub trenutno jasnemu vremenu izpustili Veliko Mojstrovko. Sestop z Male Mojatrovke po "normalki" je v kopnem večino časa precej zoprn.  

Zoprni šodrasti odseki so nekoliko upočasnili sestop in po skupaj šestih urah smo se vrnili na parkirišče pred Erjavčevo kočo. Pospravili smo nahrbtnike, se preoblelki in si analizo ture omislili kar tu, v Erjavčevi koči.





Med tem se je vreme hitro skvarilo in do našega odhoda je že deževalo. Nevihte in plohe so nas spremljale vso pot domov, a nič ne de. Mi smo lepo izkoristili sončno dopoldne.

Spisal Tomaž



Ni komentarjev:

Objava komentarja