Prisojnik 2.547 m
udeleženci: Janez, Marjan, Gašper, Stojan, Anja, Milena, Nevenka, Estera, Antonija, Urška, Klavdija, Tomaž, Jasna, Deja
trajanje: 11h 10min
višinska razlika: cca 1.420 m
dolžina: 17,2 km
Za drugi del priprav na Dolomite smo si omislili Prisojnik. Gor po Kopiščarjevi in dol po Jubilejni. Sobotno vreme je bilo idealno za kaj takega.
Napoved je bila tako dobra, da je bilo vse polno ljudi in smo za parkiranje na Vršiču izviseli. Zapeljali smo do Erjavčeve koče, kjer se je parkirišče tudi naglo polnilo.
Pol ure smo hodili skoraj po ravnem med ruševjem in macesni. Pred vstopom v plezalni del smo se opremili, pomežiknili Ajdovski deklici in začeli s plezanjem.
Kopiščarjeva pot so leta 1948 zgradili jeseniški kovinarji pod vodstvom Trentarja Antona Kravanje - Kopiščarja.
Vse do pojava športnih ferat je veljala za najtežjo pot na Slovenskem. Sploh pred obnovo, ko je bil ključni kamin opremljen z bistveno manj železa in zato precej "zaguljen".
Na Kopiščarjevi je bilo tisti dan precelj ljudi, tudi pred nami je bila večja skupina. Bili so tolik opred nami, da nam ni bilo nikje rpotrebno čakati. Če pa smo se jim preveč približali smo pa malo z zgrešili pot.
In tako smo prišli do zloglasnega kamina. Visok je 15 m, na začetku nekoliko previsen nato pa navpičen in zračen. Ker v kaminu mrgoli skob le-ta ne predstavlja nobenih težav in že smo bili pri naslednji znamenitosti Kopiščarjeve poti, ozek nagnjen kamin oziroma preduh v navpični gladki steni.
Tu skozi se namesto plezanja plazi, pri čemer upaš, da se z nahrbtnikom ne zagozdiš v preduhu. Kasneje so težave popustile in kmalu smo bili pri Prednjem oknu, najbolj znanem naravnem oknu v Julijskih Alpah in eni največjih naravnih odprtin na Slovenskem.
Visoko je okoli 80 m in široko okoli 40 m. Nastalo je z udorom, ki se je s preperevanjem večal v sedanjo odprtino.
Splezali smo iz okna na trentarsko stran in se poslovili od udeleženke, ki je zaradi slabosti sestopila proti Vršiču. Ostali smo nadaljevali po grebenu in petnajst čez enajsto smo se sončili na vrhu Prisojnika.
Po martinčanju na vrhu smo sestopili in na odcepu zavili na Jubiljejno pot. Ta zelo hitro naredi vtis. Zgrajena je bila 1953 ob 60. obletnici SPD in omogoča eno naveličastnejših prečenj v Julijskih Alpah.
Po drzno izpostavljenih policah smo hodili nad brezdanjimi prepadi in uživali v vsaki sekundi. In tako smo počasi prišli do Zadnjega okna.
To je manjše od Prednjega a verjetno lepše. Za oknom je sledilo ključno mesto, izpostavljena polica, nato navpično navzdol in zopet levo v lažji svet.
Kar trajalo je še da smo prišli pod Škrbino in se priključili magistralki Vršič - Kriški podi.. Sledil je najduhamornejši del ture, povratek na Vršič. Pa smo opravili tudi s tem in turo zaključili s pivom v Erjavčevi koči.
Uspela nam je izredno lepa tura, ki ima še dodatno težo, saj so čez nekaj dni zaprli tako Kopiščarjevo kot Jubilejno pot, verjetno zaradi podorov med zadnjimi nevihtami.
Spisal Tomaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar