Neue Bonner Hütte 1.712 m,
Teuerlnock 2.145 m,
Aineck 2.220 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Leja, Jana, Maks, Stojan, Milena, Nevenka, Antonija, Klavdija, Sandi, Tomaž, Matjaž, Jože
trajanje: 8 h 10 min
višinska razlika: cca 1.250 m
dolžina: 18,9 km
Klub temu, da je za v Avstrijo še veljalo, da je potrebno biti trikrat cepljen, se nas je nabralo 12, 11 pešcev in turni smučar. Po tradicionalnem obredu na OMV Radovljica smo se odpeljali v Avstrijo.
Tradicija je bila tudi na avstrijski meji. Po pregledanih potrdilih prvih treh v kombiju, policista ostala potrdila niso zanimala. Zapeljali smo se do našega izhodišča, Sankt Margarethen im Lungau.
Parkirali smo na parkirišču smučišča Katschberg in se pri -13 °C opremili za turo. Sprehodili smo se skozi vas in zavili v Leißntizgraben. Hodili smo po cesti, ki je bila zvožena in krpelj nismo potrebovali.
V grabnu je kar nekaj hudourniških pregrad in tabel z informacijami koliko betona je vgrajenega v pregradi in koliko tisoč kubikov vode in nanosov zadrži.
Na prehodu iz 19. v 20. stoletja je bilo nekaj katastrofalnih povodenj, ki so opustošila vasico Sankt Margarethen in posledično so hudourniško uredili cel graben.
Mi smo brez krpelj napredovali vse do tam, kjer pot zavije iz grabna. Tu so bile samo še turnosmučarske sledi in čas je bil za krplje. Kmalu po namestitvi smo dosegli tudi sonce in razglede.
Hodili smo po Salzburškem in prišli do deželne meje s Koroško. Naša kasnejša pot gre tu po deželni meji na Teuerlnock in Aineck, mi pa smo na kratko skočili na Koroško, do koče Neue Bonner, na dodatno jutranjo kavo.
Po kavi smo se vrnili do deželne meje in po njej napredovali do naših dveh vrhov. Vreme je bilo naravnost kičasto, popolno srečo je kalil le zoprn veter. Po petih urah smo stali na vrhu Teuerlnocka. Še pol ure in dosegli smo še Aineck.
Na vrhu smo se zadržali toliko, da smo se vsi zbrali in da smo naredili skupinsko sliko, nato pa smo pobegnili pred vetrom. Smer sestopa ni bila natančno določena, malo po robu smučišča, malo izven smučišča.
Nekje nižje smo se ustavili v zavetrju, da smo pomalicali. Smučarjev ta dan na Katschbergu ni bilo prav veliko, pa še tisti, ki so bili, so nam trkali iz gondole.
Svojci od Marjana in Jane so namreč prav ta dan smučali tam in nas videli med tem, ko so se vozili z gondolo. Mi smo nadaljevali s sestopom, spet malo po robu smučišča, malo po gozdu in za zaključek spet po smučišču.
Nekako z zaključkom smučarskega dneva smo turo zaključili tudi mi in si v cilju smučišča privoščili pivo. Nato smo se spakirali v kombi in avto in se odpeljali v picerijo Gorenc na analizo ture.
Krasna krpljarska tura je to bila.
Spisal Tomaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar