Ostrež, 1.4.2023

Ostrež 856 m

PD Rašica
udeleženci: Kaja, Valentina, Ela, Monika, Ema, Lučka, Luka, Lea, Laura, Nina, Ksenja, Vasja, Maša, Helena, Tomaž
trajanje: 3 h 40 min
višinska razlika: 640 m
dolžina: 8,7 km


Vzhodno od Litije se Sava skrije v ozko sotesko, v kateri je prostor le še za vijugasto cesto, železniško progo in nekaj hiš. Na obeh straneh reke se vzpenjajo strma gozdnata pobočja, ki proti vrhu grozeče razkazujejo skalnate zobe. 

Nad njimi se strmina prelomi. Svet se položi in deloma odpre, pokažejo se gručaste vasi, cerkve, samotne domačije in z drevjem poraščeni vrhovi. 

Eden najslikovitejših med njimi je Ostrež, ki sicer ne spada med najvišje vrhove v Posavskem hribovju, a je kljub temu privlačen izletniški cilj. 

Njegovo divjo podobo je pred desetletji cenil tudi pobudnik slovenskega planinstva in izletništva Rudolf Badjura. V planu našega društva je bil predviden za februar, a turo smo morali zaradi obilice snega prestaviti.

In tako smo se na prvoaprilsko soboto, z nekaj težavami zaradi obvozov, pripeljali do vasi Renke, ki leži ob glavni zasavski cesti. Pohod smo začeli skozi vas in malo nad njo smo zavili na stezo, ki se je v ključih vila po strmem gozdnem pobočju.

.
Ko se je svet položil smo zavili, do razgledišča, ki zaradi megle svoje funkcije ni opravljalo, je pa služilo za prostor za malico. Vrnili smo se na markirano pot in nadaljevali čez široko jaso in skozi vas Ravne, kjer se je megla razkadila. Za vasico smo bili hitro spet v gozdu.

Po ozkem severnem slemenu smo se vpenjali vedno strmeje, dokler nismo dosegli ozkega vrha. Imeli smo celo nekaj malega razgleda, lepo sta se videla Kum in Čemšeniška planina. 

Sestopili smo na jug. Tu stoji cerkvica sv. Katarine, ki ne stoji na vrhu, ampak je prislonjena na jugovzhodno pobočje pod njim, kar je redkost v Sloveniji.

Še naprej smo sestopali na jug in se pred vasjo Preveg obrnili in se po prečni poti pod strmimi pobočji Ostreža vrnili na pot pristopa. Skozi Ravne smo se vrnili na strmo pobočje nad sotesko Save in sestopili nazaj v Renke.

Na izhodišču se je nekaj udeležencev poslovilo, ostali pa smo se na poti domov ustavili še na analizi ture v okrepčevalnici Kuhla.

Spisal Tomaž

 

Fotografije

Relive

 

 

Ni komentarjev:

Objavite komentar