Voluharski potopisi

Lubnik, 5. 4. 2009

Lubnik 1025m

Udeleženci: Robi, Lussy, Šaro
Trajanje: 4h 21min
Višinska razlika: 575

Po daljšem kolebanju in tenstanju kam v nedeljo v hribe, smo na koncu ostali pri Lubniku. Blizu je, hitro si gor in dol, pa še veteranka Lussy gre po dolgem času lahko zraven.

In smo šli. Štartali smo na parkirišču na ovinku ceste od Podpulfarce do Breznice pod Lubnikom. Tempo smo prilagodili Lussy, to pa je pomenilo zelo počasno hojo in stalne pit stope. Utrujenost materiala se le pozna, Lussy bo v nedeljo stara že 12 let.

Po dobrih dveh urah smo le prilezli na vrh Lubnika in si privoščili pehtranovo potico in sadjevec, ki ni prepričal naših prefinjenih okusov.

Sledil je sestop, ki pa se je prav tako vlekel, saj je veteranka lezla čedalje počasneje. V vasi Gabrovo smo zavili na položnejšo pot in na cesto prišli cca 500 metrov nad parkiriščem.

Prijetna turca je bila, z za nas zelo počasnim tempom.

Spisal Šaro

Fotografije

Polhograjska Grmada, Gonte, Tošč, 28. 3. 2009

Grmada 989m, Tošč 1021m
Udeleženca: Šaro, Robert
Trajanje: 2h 58min
Višinska razlika : cca 730m

Po skoraj triletnem premoru sva se z Šarotom odločila obuditi staro navado pisanja potopisov naših izletov v hribe. “Čast” pisanja prvega “po kristusu” je pripadla meni.

Glede na deževno vreme sva se to soboto odločila za kratek izlet v Polhograjsko hribovje. Z avtomobilom sva se po dolini Ločnice pripeljala do velikega parkirišča v Knapovžah, tam parkirala, si oprtala nahrbtnik in zagrizla v hrib.

Šaro je pripravil načrt poti, katera naju je po začetnem precej strmem delu kmalu pripeljala do kmečkega turizma Robež. Velika hiša z velikim prostorom za mize kar kliče po sobotnem obisku in degustiranju dobrot iz prave kmečke kuhinje. Pot naju je peljala mimo Robež-a naprej na Grmado.

Zaradi oblačnega in vetrovnega vremena na poti nisva srečala nobenega planinca, sva pa videla pet močeradov. Ob srečevanju črno-rumenih plazilcev sva kmalu prilezla na Grmado in na vrhu videla prve planince. Po kratkem postanku sva se spustila na Gonte, kjer sva si pri Gontarju privoščila čaj in hišno spacialiteto ravnokar spečeno ocvirkovco.

Tako okrepčana sva jo mahnila naprej preko Malega Tošča na najin končni cilj Tošč. V dolino sva se vračala čez Majčove strmine nazaj do avtomobila parkiranega v Knapovžah.

Na srečo so oblaki na nebu tekočino zadržali v sebi, tako da je celoten sicer dokaj kratek izlet potekal v suhem vremenu.

Spisal: Robert

Fotografije