Čaven, 10.1.2010


Koča Antona Bavčerja na Čavnu, 1242 m


udeleženci: Primož, Robi, Tadej, Tomaž
trajanje: 4h 40min
višinska razlika: cca 1100 m

Po skrbni analizi razmer v vseh svetovnih gorstvih smo se odločili za turo na primorskem koncu.






Obred z jutranjo kavo smo opravili v lomškem Marcheju in se odpravili v Vipavsko dolino, v vas Lokavec pri Adovščini, kjer smo imeli izhodišče za vzpon. V Vipavski dolini je bilo kopno in sončno.

Po  začetnemu obtoževanju koga čakamo, valda ene te iste, smo krenili navkreber. Ko je drugje ta teden snežilo je tu deževalo in posledično je bilo na poti blata k blata.

Med  hojo smo se kot vedno kratkočasili z intelektualnimi debatami, med drugim smo iskali tudi izvor imena Čaven. Morda prihaja ime od Jehovih prič, ki menda nosijo čolne v hribe; čoln--čoven--čaven.




Višje je blato zamenjal sneg, sonce je zamenjala megla, zložno pot pa strmina.

Po prihodu do koče Antona Bavčerja na Čavnu smo se zaradi megle odrekli nadaljevanju ture do Kuclja. Raje smo si privoščili čaj in medvedovo kri.

Z Robijem sva čaje dobila v najinim letom primernih šalcah, Robi z Miki miško, jaz z medvedki.

Ko smo plačevali rundo sem ugotovil, da nimam denarnice (kako prikladno). Malo me je zaskrbelo, a smo po analizi ugotovili da je lahko le v Tadejevem avtu na izhodišču.

Zapodili smo se v dolino, še prej pa sva si s Primožem nataknila dereze, on šmarnogorske, jaz nove visokogorske, katerih nastavitve je bilo potrebno stestirati. Razen tega da sem se med hojo zapletel in z derezo strgal hlače je test kar uspel.

Nižje, ko smo se spuščali čez jase, se nam je odprl lep razgled na Ajdovščino pod nami, kar je Robi komentiral "Tale Vipava pa ni tok mejhna".

Blata je bilo spet k blata in ob prihodu v Lokavec smo blatne gojzarje očedili v "Čavenščici", ki teče skozi vas.

Ko smo prispeli do avta, sem zadovoljno ugotovil da je denarnica res v njem in ker je red red smo šli zaradi tega še na pivo v Ajdovščino.

Spisal Tomaž


 






Ni komentarjev:

Objava komentarja