Roblekov dom, 9.1.2011

Roblekov dom na Begunjščici, 1657 m

udeleženci: Tomaž, Paz, Robert
dolžina: 4h 10min
višinska razlika: cca 1000 m
dolžina: 10,9 km

To nedeljo je vodnik Tomaž iz svoje “izletniške malhe privlekel” izlet na Begunjščico. Ob 6.00 h poberem Tomaža ter njegovega zvestega štirinožnega kamerata in že jo mahamo proti bencinskemu servisu na Voklem. Tu si s Tomažem privoščiva jutranjo kavo, Paz pa še eno kitico dremeža.

Po popiti kavi smo se odpeljali naprej do odcepa za Radovljico, kjer smo zapustili avtocesto in se usmerili skozi Begunje do gostišča v Dragi.

Pešačiti smo pričeli deset minut čez sedem, še v temi. Prvi del poti je potekal po cesti ob potoku Begunjščica, po približno dvajsetih minutah hoje pa se je pot odcepila levo v breg. Precej visoke temperature za ta letni čas v povezavi z dežjem so botrovale, da smo “ogvantani” v zimsko opremo hodili po kopnem, o snegu pa ne duha ne sluha.

V slabi uri smo prišli do koče na planoti Planinca, kjer smo si privoščili kratek postanek. Ob srebanju čaja sem kar malo pogrešal Tomaževo hvalisanje svojega z “zlato šeflo” nagrajenega čaja. Hja, verjetno je zatajil skrivnostni recept Šarčeve familije, ali po domače povedano ga je pozabil sladkat.

Pot smo nadaljevali čez Polško planoto ter naprej po snegu do Roblekovega doma na Begunjščici. Ob prihodu na čistino pred domom nas je pričakal precej močan veter in megla.

V domu sva se ob srebanju čaja in medice odločila, da vrh obiščeva drugič ob prijaznejšem vremenu. V dolino smo se spustili po isti poti in malo čez enajsto že bili pri avtomobilu. Obiskali smo še gostišče v Dragi kjer sva z Tomažem predebatirala plan poletnega potepanja po hribih, Paz pa se je repenčil na mimo vozeče avtomobile.

Snega je bilo ravno prav, da sem sprobal nove zimske gojzarje, Tomaž pa je preizkusil svoj GPS z naloženimi kartami slovenskih hribov. Družno sva ugotovila, da je bilo oboje vredno nakupa, spila še eno pivo in se odpeljala proti domu.

Spisal Robi

Fotografije