Lajnar, 1549 m
Dravh, 1547 m
Slatnik, 1609 m
Možic, 1602 m
udeleženci, Robert, Paz, Tomaž
trajanje: 7h 54min
višinska razlika: cca 1300m
Vremenska napoved je obetala lepo vreme, nevarnost plazov pod 1700 metri je bila prve stopnje in tako smo se podali v Spodnje bohinjske gore, na vrhove okoli Soriške planine. Še v trdi temi smo se odpeljali proti Selški dolini. Predvidena kava na OMV v Škofji Loki je odpadla, ker se pumpa odpre ob 6h, lokalček ob njej pa šele ob 7h.
Odpeljali smo se naprej in na Valu 202 poslušali, ko so se šalili, da letos v Mariboru ni zlata, temveč z blata lisica. Malo pred sedmo smo prišli do izhodišča, Petrovega Brda, ki leži na razvodnici med Jadranskim in Črnim morjem. V jutranjem svitu smo začeli s turo, že takoj na začetku pa smo si pomagali s karto na Garminu, da smo zadeli pravo pot. Z navigacijo smo bili tokrat res opremljeni, saj smo poleg Garmina imeli še Šarmina in navigacijo Pr' Mostar.
Prvi del poti gre po SPP, med sopihanjem navkreber pa sva se z Robijem ukvarjala z imenom Sorica. Če pravilno naglasiš je lahko to ženska, ki veliko govori sorry. Malo pred Lovčevim bivakom pri Koucah smo zavili s SPP desno v breg. Sneg je odjuga precej pobrala, le na naši mulatjeri so bili še pomrznjeni ostanki, vsake toliko pa je bila čez pot nagrmadena pomrznjena plazovina. Zaradi tega sva z Robijem nataknila dereze, Paz pa jih ima že serijsko. 
Na greben smo prišli malo pod Lajnarjem kamor pripelje tudi vlečnica Soriškega smučišča. Spustili smo se do sedelca in se vzpeli na Dravh. Tu smo pomalicali nato pa smo se spustili direktno proti Litostrojski koči, na zapoznelo jutranjo kavo. Po kavi smo se po markirani poti vzpeli na Slatnik. Med vzponom je bilo vroče, sneg pa čedalje bolj južen.
Na Slatniku so se spet odprli razgledi na vse strani mi pa smo nadaljevali proti Možicu in spotoma obiskali še dva stranska vrhova in šli mimo ostankov italijanske vojašnice. Tako kot na Lajnarju je tudi na Možicu bunker Alpskega zidu iz Rapalskih časov.
Nazaj grede z Možica smo zavili v smeri proti zahodu in po sledeh v snegu prišli do sedla pod Šavnikom kamor so zavile sledi. Mi smo nadaljevali kar levo navzdol, malo glede na karto, malo pa na pamet in si čez čas z Garminom pomagali da smo našli markirano pot proti Vrhu Bače.
Tu smo se zopet priklopili na SPP in se po njej spet mimo bivaka pri Koucah spustili do Petrovega Brda na zasluženo pivo. Danes se je Garmin z naloženo karto izkazal za zelo koristno napravo, žal pa sem med čakanjem na pivo uspel izgubiti celotno sled od ture. Kaj čmo, kdor zna, zna.
Spisal Tomaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar