Lipnica, Špik, 16. 10. 2011

Lipnica 2418 m, Špik 2472 m

udeleženci: Tomaž, Primož, Robert
trajanje: 6 h 20 min
višinska razlika: cca 1600 m

Planski oddelek pod Tomaževim vodstvom je za to nedeljo predvidel izlet na letos že kar nekajkrat prestavljeni vrh v Julijskih Alpah, Špik imenovan. Zjutraj naju ob 5.30 h Primož pobere in že se peljemo skozi Kranjsko goro proti prelazu Vršič. Pri ovinku številka tri zavijemo levo na makadamsko cesto in se strmo spustimo do manjšega parkirišča, naše izhodiščne točke.

Usmerimo se proti koči v Krnici, od tam pa levo proti Špiku. Markirana pot nas je skozi grapo pripeljala do z rušjem poraslega pobočja. Pri prečenju pobočja smo srečali manjšo skupinico hrvaških planincev, jih prehiteli in se na neizrazitem sedelcu obsijanim z soncem ustavili, odžejali in odpočili.

Odpočiti smo si nataknili čelade, pospravili pohodne palice in zagrizli v breg. Zadnji nekoliko strmejši del poti smo se ob pomoči varoval povzpneli na Lipnico. Na vrhu smo se zaradi vetra dodatno oblekli, “orokavičili” in “zadekali”, saj je po topli jeseni to prvi precej mrzli vikend.

Čakal nas je še manjši spust, prečenje strmega pobočja Špika in dobrih sto višinskih mtrov vzpona na vrh. Po 3 urah 40 smo osvojili vrh Špika. Navkljub sončnemu vremenu brez oblačka na nebu nam je precej močan veter skrajšal fotosafari na vrhu in kmalu smo si našli prijazen kotiček malce pod vrhom v mirnem zavetrju skal.

“Poglodali” smo preostanek hrane, s Tomažem sva imela še krajši koncert v “podiranju kupčkov”, kateri je poleg Primoža privabil še dve planinski kavki. Po končanem koncertu sva se zahvalila publiki za poslušanje, mi trije smo se počasi odpravili v dolino, kavki pa verjetno na novim kulturnim dogodkom naproti.

V dolino smo se spustili po poti čez Kačji graben. Precej nezanimiva pot doberšen del poteka po melišču, ki nas je počasi vodila do gozdne meje. V zadnjem spodnjem delu pa nas je precej strma z listjem posuta stezica pripeljala v dolino Velike Pišnice.

Očitno je planski oddelek dobil novega sodelavca Error imenovanega. Ob sestopanju smo namreč imeli namen obiskati še Frdamane police, vendar … Bomo drugič bol pozorni smo si obljubili :)

Na poti domov smo se ustavili na pijači pri Aljaževem spomeniku v lokalu “pr štoparju” kakor nas je oni dan podučil Janez Č. Ob pivu smo kovali načrte za zimski vzpon na “Mojstranke” (tokrat za spremembo kiks ni zrasel na mojem zelniku :)) in naredili okvirne plane za proste novemberske dni.

Krasno preživeta nedelja, ki je skupaj z mojim udejstvovanjem na sobotnemu triatlonu pripomogla k oceni celotnega vikenda sedi pet.

Spisal Robi

Fotografije Tomaž

Fotografije Primož