Cimone di Crasulina, Monte Terzo, Piz di Mede, Sutrio, 26. 12 .2015

Monte Runch 1845 m,
Cimone di Crasulina 2104 m,
Monte Terzo 2034 m,
Piz di Mede 2094 m,
Monte Valsecca 1966 m


udeleženci: Tomaž, Marjan, Jana, Polde, Janez
trajanje:  8 ur 30 minut
višin.razlika: dobrih 1500 m
dolžina: 20,5 km

Božič brez snega in mraza. Meglene doline in jasne višine vabijo v gore. Pet gornikov se nas je ob petih zjutraj odpeljalo v Karnijske Alpe. V gosti megli smo krenili z Broda, že kmalu pa se je pokazala polna luna, ki nas je spremljala vse do svita. 

Prevozili smo Rateče in Trbiž ter se po avtocesti vozili do Tolmezza, kjer smo se usmerili na sever proti Plöcken Passu ter se pred Paluzzo odcepili levo proti Canciventu in dalje do odcepa desno za Ravascletto, ki je le malo pred smučiščem Zoncolan. 

Nadaljujevali smo po ozki gorski cesti do višine 1100 m, kjer smo parkirali. Vozili smo se kar dve uri in pol. Turo začnemo nekaj sto metrov po isti cesti, nato pa nadaljujemo levo po ozki traktorski poti, ki služi za spravilo lesa, saj je teren poraščen z iglavci in  listavci. 

Hodimo po šumečem listju ali po nekaj centimetrov debeli plasti smrekovih iglic po označeni poti 152. Po dobri uri se okrepčamo, nato pa nadaljujemo po nemarkirani grebenski stezi. Kmalu zapustimo gozdno mejo. 

Odpre se nam prelep razgled in usmerimo se proti vrhu Monte Runch 1845 m, za kar porabimo uro in pol.  Po kratkem predahu se malo spustimo in pridemo spet na pot 152. 

Tu je zelo veliko pašno področje, kar sklepamo po električnih pastirjih in vodnih ceveh, ki so verjetno speljane v neko napajališče. Usmerimo se na sedlo nad petimi jezeri Zoufplan, nato pa po neoznačeni grebenski smeri proti vrhu Cimone de Crasuline 2104m. Čas: 3 ure in 15 minut. 

Vreme je idealno, vidljivost fantastična, vidijo se celo naše Karavanke in Triglav, Jalovec, Mangart, proti zahodu pa vrhovi v Dolomitih, Pelmo, Civetta in drugi, tudi taki, ki smo jih mi že osvojili: M. Coglians (Hohe Warte), Cretta Colinetta, Polinik, Creta di Timau. 



Na poti do naslednjega cilja smo se najprej spustili 150 višinskih metrov po bezpotju. Po bližnjici smo prišli zopet na markirano pot do razpotja. Izbrali smo št. 155, ki nas serpentinasto pripelje na vrh Monte Terzo 2034 m. 



Spet se nam ponuja prelep pogled na čudovito panoramo gora, ki se spreminja le toliko, kolikor položaj sonca spreminja sence in ustvarja nove podobe. 

Krasno vreme in dobro razpoloženje nas žene naprej, sprva po isti poti, nato do sedla nad jezeri, okrog Monte Crasulina, nato po ozkem in nazobčanem grebenu z obrambnimi utrdbami, zaklonišči in strelnimi linami iz prve svetovne vojne. 

Ne moremo razumeti, kako so na to višino in na tako nedostopen teren pošiljali vojsko, jo oskrbovali in se bojevali. Mi pa smo se še kar naprej vzpenjali in spuščali ter nabirali dodatne višinske metre. 

Pod nami je bilo delno zamrznjeno jezero Crasulina, sledil je vzpon na vrh Piz de Mede, 2094 m, grebenski spust in še en vzpon na Monte Valsecca na višini 1966 m. 

Na tej poti smo se preizkusili tudi v prebijanju po goščavi golega grmičevja, a to ni moglo pokvariti dobrega vtisa današnje ture. Čakal nas je le še spust po poti 152, ki smo ga zaključili že po sončnem zahodu, tik pred mrakom. 

Na turi smo poleg osnovnih tisoč metrov višinske razlike nabrali še dodatnih 500 m, porabili 8 ur in pol ter prehodili dobrih 20 kilometrov.





Na povratku smo si v vasi Sutrio ogledali tudi razstavo jaslic, ki so postavljene na različnih lokacijah v, na pogled, zelo stari vasi. 

Ogled je trajal kar celi dve uri. Potem še vožnja proti domu. Na Brodu smo bili ob devetih zvečer.

Spisal Janez  

Fotografije Tomaž