Žabiški Kuk, Vogel, Šija, 3.12.2015

Žabiški Kuk 1844 m,
Vogel, 1923 m,

Vrh dlani 1852 m
Šija 1880 m,

Zadnja Suha 1796 m

udeleženci: Tomaž, Janez, Maks, Marjan, Primož

trajanje: 9 h 15 min
višinska razlika: cca 1600 m
dolžina: 20 km

Priznam, da sem zadnje čase aktivnejši v alpinizmu, ker pa sem okužen tudi gorništvom, kjer sem svojo hribovsko kariero začel, me občasno seveda zamika tudi kakšna slikovita gorniška tura. Nabralo se nas je torej pet prekaljenih hribolazcev, za traso pa smo izbrali lepo krožno turo v južnih bohinjskih gorah.

Zbirno mesto je bilo kot običajno parking pred Kavalom ob peti uri zjutraj. Krenili smo po stari cesti čez Idrijo proti našemu izhodišču, Kneškim Ravnam, do koder se je vožnja kar vlekla. Parkirali smo ob cesti na manjšem parkirišču in okrog osme ure končno začeli s hojo.

Naš prvi cilj je bil Žabiški Kuk. Pot nas je vodila mimo lepo urejene kmetije, kjer smo se srečali tudi s kosom kulturne dediščine, nekakšno kaščo s slamnato kritino, ki je služila kot sušilnica za sadje. Na začetku smo sledili utrjenim gozdnim potem, ki pa so se kmalu izgubile v travah pod Žabiškim kukom.

Spotoma smo obiskali še star objekt pod začetkom grebenskega dela poti, kjer smo imeli kratek postanek. Ko smo se podali po grebenu, smo srečali skupino lovcev precej dobre volje, ki pa so dejali, da so ob poti srečali medveda. Še najbolj verjetno pa so se srečali z medvedovo krvjo, znanim zeliščnim likerjem iz teh krajev.

Kmalu smo dosegli vrh Žabiškega Kuka, naše časovnice so bile vredu. Pot je bila pretežno kopna, le na severnih straneh se je obdržalo nekaj delno predelanega in pomrznjenega snega. Od Žabiškega Kuka smo se spustili na sedlo kjer smo nadaljevali po markirani poti na Vogel.

Na Voglu smo srečali Italiana, ki je znal malo slovensko, predebatirali smo okoliške vrhove in ga poprosili za gasilsko fotko. Da smo si pohod začinili, smo sestopili po vzhodnem grebenu, ki je prinesel kratek plezalni odsek I-II težavnostne stopnje v krušljivi skali.

Na sedlu pod Voglom smo se ponovno našli markirano pot, ta nas je naprej vodila proti Vrhu Dlani in Šiji. S Šije smo nadaljevali po markirani poti na S strani na sedlo Čez Suho, ker pa je bil dan prekratek smo se odločili da obisk Rodice izpustimo.

Sestop je potekal po grebenu, ki je peljal v dolino po greben Ravenska Ovčja Suha. Po njem se je vila v rušje vrezana nemarkirana lovska stezica. Ker smo ob sestopu začetni del stezice zgrešili, je sledilo približno 150 m pretepanja z žilavim in gostim ruševjem.

In res je bilo slišati, kot bi se po ruševju potikala skupina jeznih medvedov. Sam sem prvi po slučaju odkril stezico, takoj za mano pa je iz grmovja prišel Tomaž, ki je hitro pripravil fotoaparat, da ujame zadovoljne obraze, ki so prihajali z akupunkture.




Naprej smo po stezici hitro sestopili in prišli do avta v mraku. Analizo ture smo opravili v domači gostilni v Slapu ob Idrijci. Odlična tura.

Spisal Primož








Ni komentarjev:

Objava komentarja