Kukova špica, 31.12.2015

Kukova špica, 2427 m

udeleženci:  Tomaž, Boštjan, Janez, Aleš, Mateja, Nevenka, Slavko, Sašo
trajanje: 6 h 45 min
višinska razlika: cca 1550 m
dolžina: 12 km


Silvestrske ture se nas je udeležila osmerica najbolj zagretih gornikov. Zbrali smo se ob šesti uri in se z dvema avtoma udobno odpeljali po gorenjski avtocesti proti Jesenicam. Spotoma smo se seveda ustavili na obvezni jutranji kavici.

Z avtoceste smo vožnjo nadaljevali po magistralni cesti proti Kranjski gori, ki smo jo zapustili v ostrem desnem ovinku pred krajem Dovje, kjer smo zavili levo v smeri proti Mojstrani in dolini Vrat.

Cesti v dolino Vrat smo sledili mimo koče pri Peričniku po strmem klancu do prečenja ceste in plazu Veliki Črlovec. V meglenem in hladnem jutru, smo parkirali na parkirišču na desni strani ceste tik pred plazom.

Kukova špica je lep, piramidast vrh v Martuljški skupini na severo-vzhodnem delu Julijskih Alp. Tura velja za gorniško klasiko, ker na vrh vodijo samo neoznačene poti oziroma brezpotja.




Že na parkirišču pa opazimo pot, ki se prične na spodnji strani plazu in vijuga kar po plazu strmo navzgor med Malim in Velikim Črlovcem.

Kljub brezpotju in megli je pot dobro vidna in lahko sledljiva. Pot nato za nekaj časa preide v gozd, na višini okoli 1.500 m pa je pri možicu potrebno zaviti levo na prečno pot, ki vodi z Vrtaškega vrha v Poldov rovt.

Prečni poti (PP) preko grape Velikega Črlovca smo sledili le nekaj 100 metrov do melišča, kjer se desno navzgor odcepi pot do sedla Čez Gulce in na Kukovo špico.

Na tem delu poti smo se prebili nad zgornjo plast megle in v jutranjem svitu smo lahko občudovali žareče okoliške vrhove in morje megle pod nami.

Orientacija ni pretirano zahtevna, saj kmalu zagledamo sedlo Gulce med Kukovo špico in Škrnatarico. Pot smo nadaljevali deloma po travnatih pobočjih, deloma pa po meliščih, naravnost navzgor do skalnega skoka.

Na tem delu poti pa smo počasi naleteli na večje ostanke strnjenih in poledenelih zaplat snega, ki smo jih večinoma z lahkoto obšli. Nekateri pa so si nadeli dereze in vzpon nekaj časa nadaljevali po snežnih jezikih skoraj do sedla.

Na sedlu smo si nadeli čelade in pospravili palice ter se usmerili desno proti Kukovi špici (levo Škrnatarica) po strmi poti, kjer pa ni bilo več ostankov snega.

Vrh Kukove špice smo dosegli v nadaljnje pol ure hoje, kjer smo si privoščili krajši postanek za foto termin, malico in tekoče zadeve.
 
Megla oziroma oblačnost se je v času našega vzpona deloma razkrojila tako, da smo z vrha lahko občudovali enkratne razglede daleč naokoli, predvsem pa na gore okoli Triglava ter Škrnatarico z Amfiteatrom.

Po skupinski fotografiji smo sestopili po poti vzpona. Malo pod sedlom Gulce smo si nadeli dereze, v roke vzeli cepine ter spust hitro nadaljevali po snežnih jezikih, kjer pa je trdota snega zaradi močnega sonca in razmeroma visokih temperatur na nekaj mestih začela počasi popuščati.

Pospravili smo dereze in cepine ter spust nadaljevali po strmih travah in meliščih do prečne poti in skozi gozd do parkirišča. Analizo ture smo opravili v piceriji Kot v Mojstrani. Turo smo zaključili z novoletnimi voščili na zbirališču v Ljubljani.




Spisal Saso
  


Ni komentarjev:

Objava komentarja