Vrh Krnega dola, Špice v Planji, 20. 12. 2015

Vrh Krnega dola / Monte Cregnedul 2351 m
Špice v Planji / Punta Plagnis 2411 m


udeleženci: Marjan, Maks, Sašo, Mateja, Nevenka, Tomaž, Slavko
trajanje: 6 h 45 min
višinska razlika: cca 1400 m
dolžina: 13 km

Ker sem imel v petek službeno novoletno zabavo, sem ostale prepričal, da gremo v hribe izjemoma v nedeljo. Cilj pa je določil oddelek strateškega planiranja na pivu čez teden. Že malo naprej od Kranja smo prišli izven megle in obetal se je nov čudovit sončen dan.

Med jutranjo kavo na OMV Radovljica smo kot že večkrat srečali ekipo iz PD Celje - Matica. Oni so nadaljevali proti Karnijskim Alpam, mi pa na sedlo Na Žlebeh / Sella Nevea. Po negodovanju udeležencev, ker parkirišče ni bilo zadosti dobro, smo parkirali na heliodromu od koder nas je pregnal domačin.

Ko smo le uspeli parkirati, smo oprtali težke nahrbtnike s skoraj popolno bojno opremo in se odpravili na pot. Najprej po poti 625 do zgornje planine Krni dol in malo nad njo smo pri ruševinah zavili na neoznačeno mulatjero.

Ta gre sprva po pobočju pod Špikom nad Špranjo / Modeon del Buinz nato pa zavije desno in se v ključih vzpne na greben La Plagnota. Na sicer kopnem pobočju je bilo nekaj snega ravno na mulatjeri.





Na grebenu je polno strelskih jarkov in kavern, ostankov italijanskih položajev s Soške fronte. Če drugega ne, iz oken kavern so imeli fantastične razglede.

V zavetrju pred zoprnim vetrom smo pomalicali in nadaljevali z vzponom. Po zahodni strani smo prišli pod Vrh Krnega dola in pobrali tudi oba predvrha.

S sedla, kjer se priključi pot Ceria Merlone, smo napadli še glavni Vrh Krnega dola. Z vrha nas je veter hitro pregnal nazaj na sedlo. Nadaljevali smo po Ceria Merlone, a ne za dolgo.






Kmalu smo zavili še na Špice v Planji. Vrnili smo se na Merlonko in po njenih atraktivnih policah nadaljevali vse do Škrbine nad dolino / Forca de la Val pod Špikom nad Špranjo. Tu smo zavili na melišče in spet malo stopili na sneg.

Tega ni bilo veliko, a ravno dovolj, da je vodnik poslušal kako, da je pozabil razpisati krplje v obvezni opremi.







V glavnem pa smo se spuščali po melišču in hitro prišli do trave, kjer smo si na soncu privoščili malo daljšo pavzo.

Nato smo se spustili direktno do planine, kjer smo zašpilili turo. Po poti pristopa smo se s sonca spustili v senco sedla Na Žlebeh.






Odpeljali smo se domov, seveda pa brez analize ture v Aljaževem hramu ni šlo. Isto velja za Celjane, ki smo jih spet srečali, saj so prišli malo za nami. Le še vožnja domov nas je čakala, od Naklega naprej taka turobna, v megli.

Spisal Tomaž




 
 
 

2 komentarja:

Naročite se na: Objavi komentarje (Atom)