Polinikhütte, 1.873 m,
Ebeneck, 2.131 m,
Mölltaler Polinik, 2.784 m,
udeleženci: Janez, Marko, Jana, Tomaž, Marjan, Maks, Nevenka, Klavdija, Nataša, Barbara, Sašo
povprečna starost udeležencev: 55 let, 1 mesec, 22 dni
trajanje: 8 h 5 min
višinska razlika po poti: 1.470 m
dolžina poti: 14,5 km
Polinik je najvišji vrh skupine Kreuzeck, Visoke Ture, Avstrija. Skupina Kreuzeck je geografsko ločena od glavne verige Visokih Tur in sicer na severu z reko Möll (Mel), na jugu z reko Dravo, na vzhodu s sotočjem, kjer je reka Möll pri Möllbrücke levi pritok reke Drave, ter na zahodu s prelazom Iselsberg na Großglockner Straße.
Kamnine, ki sestavljajo gorovje Kreuzeck, so večinoma gnajsi v kombinaciji s silikatnimi in drugimi minerali. Gorsko območje meri približno 450 km² in je redko poseljeno, glavne gospodarske panoge so turizem, gozdarstvo, ovčereja in lov.
Ob četrti uri se nas je 13 zbralo v Šentvidu. Očitno nesrečna številka, saj je zaradi nesporazuma pri dogovoru o prevozu udeležencev ture in izrazitega pomanjkanja pripadnosti skupini pri nekaterih pohodnikih, pot nadaljevalo 11 odločnih gornikov.
S tremi avtomobili smo krenili proti mejnemu prehodu Karavanke, spotoma smo se ustavili še na bencinskem servisu na izvozu za Radovljico, kjer smo kupili vinjete in si privoščili jutranjo kavico.
Promet mimo Beljaka (Villach) do Špitala ob Dravi (Spittal am der Drau) in proti Lienzu je bil tekoč. V kraju Lendorf smo zavili desno proti Obervellachu, kjer smo po labirintu ulic in pod podvozom sledili oznakam za Polinikhütte.
Ozka cesta preči železen most in nas kmalu po lepem drevoredu pripelje v gozd, kjer se prelevi v strmo makadamsko cesto, težko prevozno za moderne nizke avte. Gozdna cesta se po nekaj kilometrih konča pred zapornico, parkirali smo na majhnem parkirišču na višini okoli 1340 m.
Obuli smo gojzarje in si oprtali nahrbtnike ter krenili na pot, ki sprva vodi po cesti mimo zapornice, nato preide v gozd in nekajkrat prečka makadamsko gozdno cesto. Po dobri uri zložne hoje smo po poti polni gob prispeli do koče Polinikhütte, kjer smo si privoščili krajši počitek.
Pot smo nadaljevali v smeri oznak za Mölltaler Polinik in Ebeneck, po pobočjih, polnih borovnic in brusnic, ki smo jih seveda z velikim zadovoljstvom pospravili v svoje želodce. Po slabi hoje od koče smo prišli do razcepa poti za Ebeneck, ki je po tabli oddaljen še pol ure.
Jana se je slabo počutila, zato se je odločila za vzpon na Ebeneck, ki je lahko dostopen razgledni vrh neposredno nad Polinikhütte. Ebeneck je prvi in najnižji vrh v grebenu nad kočo, ki se konča z vrhom Mörnigköpfe, (2656 m), neposrednim sosedom Polinika.
Prečili smo melišče, pihali v meglo, da se dvigne in sledili markacijam po poti, ki je zavarovana z nekaj jeklenicami. Kmalu smo dosegli vršni greben in v štirih urah od parkirišča osvojili vrh Mölltaler Polinik.
Meglice so se nam v čast za nekaj časa razkadile, da smo uživali v razgledih daleč naokoli.Sestopili smo po poti vzpona, seveda po obveznem fototerminu in malici.
Ob poti smo uživali v borovnicah, nekateri so jih celo nekaj nabrali za domov. Ustavili smo se v koči Polinikhütte, kjer nas je Tomaž za svoj rojstni dan pogostil s pijačo, počakali smo tudi zaostale nabiralce borovnic.
Po daljšem postanku smo sestop do parkirišča nadaljevali skozi gozd, kjer so si nekateri nabrali zalogo gob, predvsem lisičk. Čakala nas je še naporna vožnja proti domu, analizo ture smo opravili pri Gorencu, kjer nas je za 100. jubilejno gorniško turo s pijačo pogostila Nevenka.
Spisal Sašo
Ni komentarjev:
Objavite komentar