Udeleženci: Šaro, Lussy, Robert
Dolžina: 3. 45 min
Višinska razlika: cca 1100 m
Vremenska napoved za to nedeljo je narekovala krajšo turo, “nekaj za do kosila”. Podali smo se na osrednji vrh Škofjeloškega hribovja, ki je zanimiv tako za poletne ture, kakor tudi za zimsko vandranje vključno z spustom s smučmi.
Vzpon smo z manjšim zapletom pričeli v Hotavljah ob 8.05. Naš vrli šofer je (brighten kukr zna bit) brezvestno parkiral na travnati površini, tako da smo kajkmalu imeli čast spoznati za spremembo izredno prijazno domačinko, katera nas je vljudno prosila ako pustimo avto na primernejšem mestu (čist povsod me sprau v zadrego).
Po začetnem ravninskem delu se malo nad cerkvijo Svete Jedrti v Čabrčah pot prične precej strmo vzpenjati, tako, da je potrebno pošteno zagrizti v kolena. Počasi pridemo mimo zanimive premične žičnice namenjene prevozu lesa. Že res, da take naprave postavljene na podvozju starega dojca (beri tovornjaka) ne vidiš vsak dan, toda to Šarčevo bezljanje okoli naprave, ter kadriranje z raznih zornih kotov je bilo svojevrstno doživetje.
Više ko smo hodili, bolj gosta megla nas je obdajala, ter bolj močno je pihalo. Kajkmalu se je sicer prijeten pogled na Škofjeloško hribovje zožil na sopihajoča se Šarote in Lussy (pa kaj bi tarnal, življenje je sestavljeno z lepih in tudi drugačnih trenutkov).
V dveh urah smo bili na vrhu Blegoša. Tam je bilo glede na slabo vreme izredno veliko planincev, vendar zaradi prej omenjenega razgleda ter izredno močnega vetra ni nihče prav dolgo ostal na vrhu. Tako smo se tudi mi dokaj hitro odžejali, pojedli vsak svoj kos čokolade in že so nas noge nesle nazaj v dolino.Pot navzdol je minila dokaj hitro, ter brez posebnosti in v slabi uri in pol smo se spustili na 450 m nadmorske višine do avta.
Spisal Robi
Ni komentarjev:
Objavite komentar