Udeleženci: Čevl, Šaro, Lussy
Višinska razlika: cca 1000 m
Trajanje: 4 ure 16 minut
Hladno in megleno nedeljsko jutro je bilo. Pri trgovini na Brodu sem pobral Čevla in smo se odpeljali proti Poljanski dolini in še naprej, proti Hotavljam in od tam v Volako. Tu že ni bilo več megle ampak lep jasen zimski dan, ki je obetal všečno turo.
Mahnili smo jo navkreber po lepi gazi, ki ni bila ledena in dereze so ostale v ruzaku. Pot počasi postane strmejša in gre ves čas po gozdu. Po slabi uri in pol smo bili pri zavetišču na Jelencih, kjer smo se na kratko ustavili in malo popili. Ker je bila tam ravno jasa in sonce, se je Čevl brž slekel do kratkih rokavov.
Nadaljevali smo z vzponom in kmalu prišli do ceste, ki pripelje do koče na Blegošu. S Čevlom sva se že prej zedinila, da gremo najprej na Blegoš in se nazaj grede ustavimo v koči.
Pot po grebenu na Blegoš je kar strma, gaz pa malo smotana za psa, zato je Lussy znatno povečala frekvenco počitkov. A grebena ni prav dosti in kmalu smo bili na vrhu kjer je bilo nekaj vetra in precej sonca in vidljivosti.
Ljudi je bilo kar nekaj med njimi tudi precej turnih smučarjev. Dva od njih sta se radovedno spraševala „Kuga je pa gun zgubu?“ ob pogledu na možakarja, ki je kopal v sneg in produciral nekakšne snežene cegle. Morda je bil to zametek igluja?
Počasi smo se naveličali vetra na vrhu in se spustili do koče. Tu smo se utaborili pri brunarici poleg koče in malo pomalcali. Seveda ni šlo brez namočenih koreninc, tokrat košutnikovih. Ker smo bili v zavetrju je bilo prav prijetno toplo in kar težko se je bilo spraviti na pot v dolino.Navzdol smo kar lepo leteli, 975 višinskih m/h spusta v povprečju in ap cap smo bili spodaj v Volaki.
Na poti domov smo se ustavili še v Gorenji vasi, v Pošta baru na kavi. No, Čevl je menil da bi lokalu bolj pristajalo ime Vagon bar, ker je ozek in dolg. Je pa bila v kotu tega vagona družbica že kar dobro nažganih mladcev. Tudi mi smo znali včasih takole, ob pol dveh popoldne.
Spisal Šaro
Ni komentarjev:
Objavite komentar