Polhograjci, 25.4.2011

Jakob 806 m, Katarina 738 m, Grmada 898 m, Gonte 820 m, Tošč 1021 m, Igale 905 m, Gontarska planina 906 m, Govejek 727 m

udeleženci: Tomaž, Paz, Robert, Primož
trajanje: 5h 55min
višinska razlika: cca 1200 m
dolžina: 17 km


Odločili smo se za obisk Polhograjcev, natančneje za krožno pot, ob tem pa je bil namen obiskati več vrhov in utrjevanje kondicije. Ob sedmi uri zjutraj smo bili zbrani v avtu, podali smo se proti izhodišču, gostilni Legastja v dolini Ločnice.

Najprej je bil na vrsti Jakob, v dokaj hitrem tempu smo dosegli vrh, kjer sem si privoščil zajtrk, ostanke velikonočnih dobrot, ker pa sem bil deležen rahlo nervoznih pogledov sem z obedom hitro zaključil, nadaljevali smo proti vasi Topol, med turisti bolje poznanim kot Katarina, kjer smo si privoščili jutranjo obredno kavico, malo posedeli.

Naprej nas je pot vodila po grebenu skozi gozd v smeri Grmade, pri hoji na hrib nas je že grelo sonce, vreme je bilo sicer spremenljivo. Razgledovanje z Grmade po okoliških hribih je bilo kratkotrajno, pred nami je bil še velik kos poti, zato smo jo v rahlem drncu pobrisali v dolino do gostišča na Gontah, natankali razgrete mašine z mešanico čaja in robid v pravilnem razmerju.

Tokrat sta Robi in Tomaž pametno prepustila strežbo kelnerju. Lotili smo se zatem Tošča, vrh smo sorazmerno hitro osvojili, na vrhu je bilo že nekaj ljudi, nato pa smo se vrnili nazaj do razcepa za Govejek, prišli do makadamske ceste, po kateri smo nadaljevali v smeri Igal, ki je priljubljena destinacija gorskih kolesarjev.

In po neverjetnem naključju (ali pa tudi ne) sta nam nasproti pripeljala prijatelja, izkušena gorska kolesarja, Robert in Dule. Na kratko smo podebatirali, nato smo se podali vsak v svojo smer. Naslednji vrh so bile Igale, ki smo ga zelo na hitro obiskali, sledila je Gontarska planina in pa dom na Govejku.

Tu je bilo polno turistov, po narečju bi rekel iz dolenjskih koncev, na soncu smo posedeli in spočili rahlo utrujene kosti. Sledil je sestop v dolino, ugotovili smo da je pri Legastji zaprto, zato smo zadnje atomčke energije vložili v odločanje, kam zdaj na obvezno pivce.

Najbolj praktično bi bilo nekje ob poti domov, smo se strinjali, ustavili smo se zato pri Kovaču v Pirničah, kjer smo izdelali plan za naslednjo avanturo. Izlet pa se je po obisku Kovača zaključil.

Spisal Primož



Ni komentarjev:

Objava komentarja