PD Rašica
udeleženci: Albina, Branko, Ida, Jan, Jana, Jože, Ladka, Milena, Mirjana, Mojca, Robi, Tomaž, Vasja, Vida
1. dan
Hochstadelhaus 1780 m
trajanje: 3 h 45 min
višinska razlika: cca 1150 m vzpona
2. dan
Hochstadel 2681 m,
Weisenspitz 2081 m
trajanje: 9 h 15 min
višinska razlika: cca 1000 m vzpona, 2150 m sestopa
V program planinskega društva smo za letos uvrstili klasiko Lienških Dolomitov, Hochstadel. Vrh je Slovencem precej poznan in je tudi v vodničku Vrhovi prijateljstva, kjer so zbrani vrhovi iz Slovenije, avstrijske Koroške in Furlanije Julijske krajine. V soboto se nas je pred društvom zbralo 14. S kombijem in osebnim avtom smo se odpeljali v Avstrijo.
Vremensko napoved smo imeli fantastično. Problem je bil pravzaprav vročinski val. Ker je bil prvi dan planiran le dostop do koče, smo iz izhodišča Unterpirkach v Dravski dolini štartali malo pred enajsto dopoldne in si tako zagotovili vzpon po največji vročini. Na poti so table z opisano zgodovino in zanimivostmi.
Robi ni dolgo zdržal počasnega tempa in se je zagnal proti koči s planom, da osvoji vrh Hochstadla že danes. Mi pa smo počasi nadaljevali in srečali dva kolesarja, ki sta se spuščala po poti. Izkazalo se je da sta Slovenca in po debati smo organizirali še fotosešn za SMS provociranje kolesarja Duleta.
Čez čas se je preko SMS-ov izkazalo še, da je Robi z vrhom scagal, saj je bilo prijetneje ob pivu v koči, kamor je prišel dobro uro in pol pred nami. Vreme je bilo vroče in zaradi sopare tudi razgledi niso bili idealni. Lepo pa se je videla Dravska dolina proti vzhodu in skupina Kreuzeck. Ko smo prispeli do koče se je lepo videl tudi
Monte Coglians (Hohe Warte), ki smo ga obiskali slabi dve leti nazaj.
Popoldne smo preživeli na terasi koče v prijetnem vzdušju in medsebojnem zbadanju. Zvečer so se na nasprotnem hribu pojavili kresovi in oskrbnik Udo nam je razložil, da gre za pozdrav poletju na Vzhodnem Tirolskem. Koča leži še na Koroškem in tu so imeli kresove teden dni prej.
Zajtrk smo imeli naročen ob 6 h in uspelo nam je, da smo s pohodom začeli že 20 minut pred planirano 7. uro. Poznalo se je, da še ni bilo vroče zato smo zelo lepo napredovali. Razgledi spet niso bili prav blesteči,
Großglockner (Veliki Klek) se je komaj videl skozi meglice. Lepo pa se je odprl razgled na Lienz, ki je bil 2 kilometra pod nami.
Ker smo imeli lep tempo smo vrh dosegli že v dveh urah in pol. Na vrhu je križ v spomin padlim v obeh svetovnih vojnah, čez vrh poteka tudi meja med Koroško in Vzhodno Tirolsko. Privoščili smo si polurni počitek potem pa sestopili do krogov, ki smo jih že pri vzponu določili, da so energetske točke in malo posedeli še tam. Vročina še ni bila pretirana, vzdušje je bilo veselo.
Zato se je večji del ekipe odločil še za krajši vzpon na stranski vrh Weisenspitz nad kočo. Vrh je travnat in v času našega obiska je bilo vse polno rož, kar so nekateri izkoristili za nabiranje zelišč. Ker smo imeli v planu res veliko sestopa, sem splaniral vmesno kosilo v koči in postanek je prišel zelo prav.
Po kosilu smo se poslovili od prijaznih oskrbnikov Uda in Heidi in sestopili v dolino. Vse skupaj smo ta dan naredili 2150 m sestopa, kar je verjetno rekord vodniškega odseka PD Rašica. Na koncu smo se osvežili še v potoku Pirkner Bach in se odpeljali domov.
Lepo preživet vikend je bil in kljub temu, da so nekateri dvomili vase, smo vsi udeleženci prišli na vrh in v dveh dneh premagali konkretno višinsko razliko. Za piko na i pa so zvečer še Španci nabili Italijane.
Robi ni dolgo zdržal počasnega tempa in se je zagnal proti koči s planom, da osvoji vrh Hochstadla že danes. Mi pa smo počasi nadaljevali in srečali dva kolesarja, ki sta se spuščala po poti. Izkazalo se je da sta Slovenca in po debati smo organizirali še fotosešn za SMS provociranje kolesarja Duleta.
Ni komentarjev:
Objavite komentar