Čevlova skala 1687 m,
Planjava 2392 m
udeleženci: Alija, Anamari, Marjan, Slavko, Robert, Tomaž
trajanje: 7 h 25 min
višinska razlika: cca 1430 m
V iskanju vremenske luknje v muhastem vikendu smo poskusili s Planjavo. Plan, čez Planjavske zelenice gor, čez Srebrno sedlo dol. Tokrat sta se nam na turi pridružili moji vodniški sošolki, Alija iz D in Anamari iz B razreda, s katerima smo se dobili na jutranji kavi na OMV Kamnik.
V jutranji zarji smo se z manjšimi težavami pripeljali na Jermanco. Vreme je bilo brez oblačka, šajba, še zvezde so izginile. Alija in Ana sta takoj na začetku dali vedeti da kakšne spokojne tišine danes ne bo. Lokalna divjad je tako ves čas vedela kje se gibljemo.
V Klinu smo nadaljevali po Repovem kotu, po trasi Čevlovega memoriala do lovske opazovalnice, kjer se cepita poti za Planjavske zelenice in Srebrno sedlo in naprej do Čevlove skale, kjer smo pomalicali. Nadaljevali smo naprej in čez zračen prehod prišli v skalni žleb nad njim pa so se nam odprle Planjavske zelenice.
"Glej ga, zajec!" je ugotovil nekdo. In še več jih je bilo, vsi preoblečeni v gamse so dirjali po pobočjih. Vreme nad nami je bilo še jasno, pihal pa je zoprn veter in po okolici so se podili oblaki. Kmalu smo prilezli na greben, kjer smo naleteli na markirano pot in kjer se nam je odprl pogled na Korošico.
Po slabih štirih urah smo stali na vrhu Planjave. Gneče ni bilo, še tisti možakar v rdeči bundi, ki smo ga videli pod vrhom od daleč, se je spremenil v drog s smernimi tablami. Po fotoseansi in malici nas je mraz pregnal. Sestopili smo na Srebrno sedlo in potem desno v Repov kot.
Spet je sledilo nekaj lažjega plezanja in pri lovski opazovalnici smo zaključili krog. Sledil je le še sprehod po Repovem kotu do Jermance. Kljub obljudenim koncem smo srečali samo peščico ljudi in enega psa in tudi na Jermanci ni bilo običajne poplave pleha.
Omeniti velja še Robijeve nove gojzarje, ki jih je toliko hvalil celo pot, da so ga na koncu stali runde Pri Jurju. Tam nas šef Marjan niti pogledal več ni, ko je zagledal naši udeleženki in je postregel le niju, nas ostale pa potem enkrat, čez čas.
Skratka lepo preživeta nedelja, po dolgem času spet v slovenskem visokogorju.
Spisal Tomaž
"Glej ga, zajec!" je ugotovil nekdo. In še več jih je bilo, vsi preoblečeni v gamse so dirjali po pobočjih. Vreme nad nami je bilo še jasno, pihal pa je zoprn veter in po okolici so se podili oblaki. Kmalu smo prilezli na greben, kjer smo naleteli na markirano pot in kjer se nam je odprl pogled na Korošico. 
Po slabih štirih urah smo stali na vrhu Planjave. Gneče ni bilo, še tisti možakar v rdeči bundi, ki smo ga videli pod vrhom od daleč, se je spremenil v drog s smernimi tablami. Po fotoseansi in malici nas je mraz pregnal. Sestopili smo na Srebrno sedlo in potem desno v Repov kot.
Bilo je res super in hvala za prijetno družbo :)
OdgovoriIzbriši