Hoher Göll, Kehlsteinhaus (Orlovo gnezdo), 6.10.2012

Purtschellerhaus 1692 m,
Hoher Göll 2522 m,
Kehlsteinhaus (Orlovo gnezdo) 1834 m

Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Tomaž, Janez, Slavko, Nevenka, Jovan, Radoš, Marjam Š., Marjan G., Robert
trajanje: 8 h 30 min
višinska razlika: cca 1350 m

Tokratno društveno turo Gorniške skupine je Tomaž planiral v Berchtesgadenskih Alpah, na meji med Avstrijo in Nemčijo. Ob 4. uri zjutraj smo se izpred društva odpravili skozi karavanški tunel, preko Avstrije in malo pred Salzburgom zavili iz avtoceste proti Nemčiji. Po panoramski cesti Rossfeld smo ob 7:20 prispeli do manjšega parkirišča nad sedlom Eckersattel 1520 m visoko.

Od tu naprej smo šli peš, preko precej dolgih, nenavadnih stopnicah/ lestvi v smeri koče Purtschellerhaus 1692 m visoko. Pri koči smo imeli krajši postanek da ulovimo izgubljeno sapo in nadomestimo tekočino. Malo nad kočo se je travnata, ponekod blatna podlaga umaknila skalam, naklon poti pa se precej povečal, zaradi česar smo pospravili palice in si nadeli čelade.

Počasi smo ob 9:30 prispeli do razcepa poti pod steno. Ubrali smo levo, nekoliko težjo različico imenovano Schusterroute, ki nas je preko lepega dolgega kamina ob 10:15 pripeljala na greben. Od tu smo nadaljevali po položni stezici malo po avstrijski, malo pa po nemški strani ob 10:50 dosegli 2522 m visoki Hoher Göll.

Lepo vreme in krasni razgledi so botrovali precej dolgemu postanku na vrhu za vse, razen za Tomaža na novo osvojenem dvatisočaku. Po slabi uri martinčkanja smo se počasi odpravili po grebenu nazaj, mimo mesta kjer smo dopoldan iz kamina sestopili iz stene, naprej na greben Mannl do nadaljevanja ferate Schusterroute pred katero smo si nadeli pasove in samovarovalne komplete.

Lepa precej razgibana ferata B/C težavnostne stopnje nas je skozi nekaj pravljičnih tunelčkov čepe in kleče peljala naprej skozi par skalnih razpok in nas preko zajed v apnenčasto skalo ob 14:30 pripeljala do Orlovega gnezda.

Velja še omeniti Tomaževo nevšečnost z obutvijo. Odstopil mu je namreč podplat in z pomočjo plezalnega traku sem se poizkusil v spretnosti “šuštarja”. Družno smo ugotovili, da moja spretnost ni boh ve kaj, vendar pa sprejeli zaključek, da bodo gojzarji za po tleh uredu.



Na koncu grebena kjer na vrhu imenovanem Kehlstein stoji že prej omenjena hiša imenovana Orlovo gnezdo smo se zopet srečali z civilizacijo.

Na žalost s civilizacijo s precej slabim prizvokom, saj na omenjeno kočo turistične agencije množično vozijo ljudi z avtobusi, zadnjih 124 m pa jih z dvigalom “pošibajo” na teraso koče, kjer je kot v mravljišču. Precej šokantno, ko iz dokaj samotne poti padeš v tak direndaj. Vendar pa se nismo dali motiti in smo se domenili, da po popiti pijači na parkirišče približno 124 metrov nižje sestopimo z turističnim dvigalom. Rečeno, storjeno.

Z Radošom sva očitno bila najbolj zagreta za vožnjo z liftom in sva v vnemi iskanja vhoda po pomoti zavila mimo napisa samo za zaposlene naravnost v kuhinjo, naprej mimo presenečenega osebja, ki je potrebovalo kar nekaj časa, da se naju je losalo. Poskrbela sva za dobro voljo ob spustu z dvigalom do parkirišča od koder smo se peš napotili naprej po ozki pešpoti v dolino do glavne ceste.

Od tu bi morali narediti še dobrih štiristo višinskih metrov vzpona in padla je odločitev, da z avtoštopom skrajšamo izlet. Nevenka je mojstersko ustavila mimoidoči avto, Tomaž pa je prisedel in pripeljal kombi. Ob 16:40 smo se že peljali proti pivnici Hofbrauhaus Berchtesgaden kjer smo si privoščili zasluženo kosilo.

Čakalo je še dobrih 300 km vožnje domov. Tu se ponavadi tura konča, ta pa je imela še “usodin podaljšek”, saj se je zapletlo v Šentvidu, ko sva se z Marjanom Š. ob 21:30 poizkušala odpeljati domov, moj avto pa ne. Počakala sva, da Tomaž vrne kombi in naju ob vračanju spotoma pobere in se tako družno vrnemo domov na Brod.

Spisal Robi





Ni komentarjev:

Objavite komentar