Hühnerkogel 2242 m
PD Celje Matica in PD Rašica
udelženci: Maja, Niko, Janez, Silva, Jana, Franci H., Andreja, Roman, Marjana, Peter Pa., Peter Po., Alenka, Nevenka, Marta, Franci S., Tomaž, Slavko
trajanje: 5 h 45 min
višinska razlika: cc 950 m
dolžina: 11,8 km
Spet smo šli na skupno turo s PD Celje - Matica. Cilj je bila malo znana skupina Nizkih Tur, Rottenmanner und Wölzer Tauern.
Uradno je to enotna skupina, čeprav jo nekateri ločujejo na Rottenmanner Tauern in Wölzer Tauern in tako delijo Nizke Ture na 5 skupin namesto na 4, kot je uradno.
Naš cilj Hühnerkogel se nahaja v Wölzer Tauern. Celjska in Ljubljanska ekipa smo potovali povsem ločeno. Mi smo šli čez Ljubelj, kjer smo imeli akcijsko kontrolo na meji, 7 dokumentov za 8 oseb.
Nadaljevali smo čez Celovec in potem po hitri cesti čez Šentvid ob Glini / Sankt Veit an der Glan. Hitra cesta malo je, malo ni in tako vse do doline Mure in po njej skoraj do Judenburga.
Nato pa na sever do mestca Möderbrugg in nato levo proti kraju Pusterwald. Ljubljanska ekipa je bil hitrejša od celjske, ki je prihajala iz smeri Maribor, Gradec in višek časa smo izkoristili zato, da smo se odpeljali predaleč po dolini.
Po ugotovljeni napaki smo se vrnili 4 km nazaj in zavili v stransko dolino Scharnitzgraben, hkrati pa so nas dohiteli Celjani in tako smo na izhodišče pripeljali skupaj.
Skupaj nas je bilo kar 17 in točno toliko krpelj je ostalo v vozilih. Odločili smo se, da je odjuga poskrbela za to, da jih ne potrebujemo. Vseeno se nam je mestoma prediralo, a smo lepo napredovali. Mimo Pichlerhütte in naprej proti grebenu.
Vmes so bili kopni odseki, kjer smo se pasli z brusnicami, ki so bile še nekaj dni nazaj pod snegom.
Po praktično kopnem grebeu smo po treh urah prišli na vrh. Razgledi so bili super, čeprav ozračje že ni bilo več tisto zimsko, jasnina brez meglic.
Obiskali smo še križ, ki ni čisto na vrhu, nato pa sestopili po malce drugi poti mimo Scharnitzhütte in po slabih šestih urah zaključili lepo spomladansko turo.
Še analiza ture v Pusterwaldu in nato slovo. Do naslednjič.
Spisal Tomaž
Po ugotovljeni napaki smo se vrnili 4 km nazaj in zavili v stransko dolino Scharnitzgraben, hkrati pa so nas dohiteli Celjani in tako smo na izhodišče pripeljali skupaj.
Skupaj nas je bilo kar 17 in točno toliko krpelj je ostalo v vozilih. Odločili smo se, da je odjuga poskrbela za to, da jih ne potrebujemo. Vseeno se nam je mestoma prediralo, a smo lepo napredovali. Mimo Pichlerhütte in naprej proti grebenu.
Po praktično kopnem grebeu smo po treh urah prišli na vrh. Razgledi so bili super, čeprav ozračje že ni bilo več tisto zimsko, jasnina brez meglic.
Obiskali smo še križ, ki ni čisto na vrhu, nato pa sestopili po malce drugi poti mimo Scharnitzhütte in po slabih šestih urah zaključili lepo spomladansko turo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar