Bohinca / Cima Mogenza Piccola 1946 m
Gorniška skupina PD Rašica
udeleženci: Janez, Srečko, Marjan, Maks, Gašper, Roman, Andreja, Milena, Katja, Anka, Klavdija, Tomaž, Matjaž, Jože
trajanje: 6 h 45 min
višinska razlika: 1000 m
dolžina: 10,4 km
Ker nam je v septembru odpadla tudi druga tura gorniške skupine, dvodnevna tura na Rofan, po ferati 5-ih vrhov, smo v novembru izvedli še to nadomeščanje. Originalna tura v teh razmerah spet ni bila možna, zato smo odšli na enodnevno turo v Zahodne Julijce.
Izbrana je bila Bohinca, osamljena gora v Kaninskem pogorju. Nahaja se severno od glavnega grebena pogorja, visoko nad Jezersko dolino. Zaradi izpostavljene lege velja za prvovrsten razglednik, čeprav je deležna malo obiska.
Zbrali smo se ob 5h pred društvom in se odpeljali do OMV Radovljica na jutranjo kavo. Nadaljevali smo do Kranjske gore in Rateč, ter v Trbižu zavili v Jezersko dolino. Mimo Rabeljskega jezera smo se zapeljali do parkirišča pri mostu in tu parkirali.
Turo smo začeli na širokem prodišču po katerem smo prišli na južno stran in v gozdu začeli z vzponom. Kmalu smo prišli do razpotja poti, levo je šla pot 653 na Jerebico, mi pa smo nadaljevali po poti 654. V ključih smo se zložno vzpenjali čez gozd.
Vejevje je kazilo fotografske kompozicije za slikanje Rabeljskega jezera in Viševe skupine, a višje se je drevje umaknilo in imeli smo lepe motive.
Svet je postal skalnat in zakrasel, ko smo prišli do avstrijskih položajev iz prve svetovne vojne. Med kavernami se skriva tudi speleološki bivak Daniele Bertolutti. Kmalu smo prišli na neizraziti prevali Jama / Sella Jama (1780 m), kjer je tudi ostanek bunkerja.
Odprl se nam je na greben od Rombona proti zahodu. Vrh Ribežnov, Črnelski špici in Hudi Vršič so bili poprhani s snegom, naše nadaljevanje poti na severu pa je bilo na srečo kopno.
Kmalu je sledilo najtežje mesto ture, 5-metrski skalni prag II. težavnostne stopnje. Ker nas je bilo veliko smo tu za vsak slučaj v pomoč namestili vrv.
V nadaljevanju težavnost ne presega I. težavnostne stopnje, so se pa tudi začele pojavljati manjše zaplate snega, kar je v kombinaciji s precejšnjo izpostavljenostjo terjalo veliko previdnost.
Vmes obidemo številne ostanke kavern, zidov in v skalo zabitih klinov, ki so ostanki tovorne žičnice, s pomočjo katere so oskrbovali vojake na vrhu.
Po slabih 4-ih urah smo prišli na vrh Bohince. Bohinca je res prvovrsten razglednik, predvsem po Julijskih Alpah, čez dolino Reklanico pa tudi po Karnijcih in Dolomitih.
Pol ure smo si vzeli za uživanje v razgledih in nato sestopili po poti pristopa. Do prevala Jama smo sestopali zelo previdno. Nižje pa precej ekspresno in prej kot v sedmih urah smo končali s turo.
Na analizi ture smo se ustavili v gostilni Gala In v Lescah in nato prišli domov še podnevi, kar je za nas silna redkost.
Spisal Tomaž
Ni komentarjev:
Objavite komentar