Crep Nudo 2208 m
PD Rašica
udeleženci: Sabina, Janez, Srečko, Marjan, Gašper, Marko, Stojan, Melita, Marko, Milena, Katja, Alja, Antonija, Anka, Klavdija, Tomaž, Deja, Stane, Igor, Matjaž, Jože
trajanje: 7 h 40 min
višinska razlika: 1100 m
dolžina: 8,7 km
Zgodaj zjutraj smo se odpeljali iz Šentvida, nato pa sopotnike pobrali še na Brezovici in v Ajdovščini. Vozili smo se preko Vrtojbe do Portoguara, od tod pa severno mimo Pordenona in Vitorio Veneta proti Bellunu.
Še pred mestom smo zapeljali na lokalno cesto mimo jezera Santa Croceo vasi Funes in po ozki gorski cesti do našega izhodišča na višini 1100 m.
Natovorjeni s kompletno gorsko opremo (čelada, cepin, dereze, krplji) smo začeli po široki gorski, skoraj travnati cesti, ki se je po 15 minutah spremenila v traktorsko z odcepom na zelo strmo gozdno stezo.
Tu je tudi tabla Crep Nudo 3h 30 min. Brez predaha smo se strmo dvigali, tudi male serpentine niso ublažile močne strmine. Le tu in tam nas je kakšna snežna zaplata opominjala, da je zima še vedno tu.
Ko smo prišli 1400 m visoko, pa je bil sneg vsepovsod. Kmalu se je gozdnato področje končalo, le posamezni macesni so nas še spremljali.
Pod snegom so ostale tudi markacije, ki so bile doslej vedno na pravem mestu. Zelo razgibana planjava je sprva omogočala orientacijo, kmalu pa se je konfiguracija tako spremenila, da smo morali iskati pravi prehod.
Nekajkrat smo se tudi vrnili, ker ni bilo mogoče nadaljevati. Nadeli smo si dereze in čelade, ker smo prišli do zelo strmega prečenja. Snežna podlaga je bila zelo zahtevna.
Bili so predeli, kjer so se stopinje zadržale na podlagi in taki, kjer smo se udirali do kolen in čez. Postali smo počasnejši, čeprav smo se gorniki na čelu kolone menjavali. Tudi navigacijsko je bilo vse težje.
Kar nekaj članov se je usklajevalo, da bi dobili pravo smer. Kljub temu smo se morali nekajkrat vrniti, ker naprej ni bilo varnega prehoda. Na poti je bilo veliko napihanega snega, kjer se je močno ugrezalo.
Bili smo na zelo strmem plazovitem območju, kjer bi bila zaradi ne sesedenega snega prevelika nevarnost za gibanje. 21-članska skupina se je v teh razmerah zelo razpotegnila, ampak smo napredovali.
Končno smo prišli pod sam skalnat vrh, kjer smo opazili tudi markacije in stezo, ki se priključi z zahodne strani. Še 30 minut hoje in prišli smo na 2208 m visoki Crep Nudo.
Na vrhu je kar močno pihalo in še megla nas je objela. Nekaj časa ni bilo razgleda in za daljši postanek ni bilo primerno. A brez skupinskega posnetka seveda ne gre.
Za vzpon smo porabili polne štiri ure. Dogovorili smo se, da se bomo ustavili nižje, ko bodo ugodnejše razmere. V razpisu je bila tudi možnost še vzpon na 2071 m visoki Capel Grande a čas in pogoji tega niso dopuščali.
Vračali smo se po isti poti, le da smo ponekod izbrali krajšo varianto. Snežna podlaga je bila bolj ugodna, ampak brez ugrezanja tudi zdaj ni šlo.
Na zaščiteni in sončni legi smo se ustavili in okrepčali. Ko smo se ozirali proti vrhu, smo opazili, da je del naše skupine kljub vetru tam počival.
Od tod dalje je bil sneg še bolj zmehčan, tako da so si nekateri nadeli krplje, kar pa se ni obneslo, saj za spust po večji strmini krplji niso primerni. Čez nekaj časa smo pospravili vso opremo in po suhi stezi odhiteli proti našemu izhodišču. Čas povratka: 2 uri.
Nekateri so na višje ležečem travniku še pobožali konjičke, ki so se pasli ob stezi. Analizo ture smo imeli v pivnici v Ajdovščini.
Spisal: Janez
Ni komentarjev:
Objavite komentar