udeleženca: Tomaž, Primož
trajanje: 2h
višinska razlika: cca 450 m
Parkirala sva ob znameniti graščini in sprva hodila po asfaltirani cesti do grajskega vodnega zbiralnika na robu vasi, nato sva zavila na gozdno pot. Namen je bil Goro okupirati iz zahodne strani po grebenu.
Sčasoma je makadamska pot postala stezica, spremenil se je nekoliko tudi naklon. Sledil pa je za moj okus bolj zanimiv del poti, strmi greben, ki kakšnemu razvajenemu ravninskemu sprehajalcu že ne bi bil več všeč. 
Pot po grebenu ne traja dolgo, kmalu sva prišla do cerkvice na vrhu, Sv.Lovrenca. Tomaž se je pogumno lotil zidu in ga preplezal spretno kot pajek, kar kaže na to, da v planinskem društvu ni prešprical plezalnih ur. 
Odprl se je lep razgled na okoliške hribe in doline. Nisva se dolgo zadrževala na vrhu, sestopila sva po klasični poti.Pod vrhom je manjši gostinski objekt, žal pa je bil zaprt, zato sva nadaljevala pot v dolino, brez tekoče problematike seveda ne gre, zato je bil obisk Pratkarja v Polhovem Gradcu dobra izbira.
Ob pivcu sva obdelala lep del švicarskih Alp, potem pa prijetno pomladansko utrujena počasi krenila proti domu.
Spisal Primož
Ni komentarjev:
Objavite komentar