Volnik, Ostri vrh, Gradec, Sv. Lenart, 3. 4. 2010

Volnik (Monte Lanaro), 546 m
Ostri vrh (Monte Voistri), 499 m
Gradec (Monte Coste), 410 m
Sv. Lenart (Monte San Leonardo), 402 m

udeleženca: Primož, Tomaž
trajanje: 4h 13min
višinska razlika: cca 560 m

V četrtek me je klical Primož iz društva in mi predlagal, da bi mu v soboto delal družbo na ogledni turi na Tržaškem Krasu. Hitro sva se dogovorila in se v soboto ob 6h zjutraj dobila pred trgovino na Brodu. Nekaj minut sva čakala še Robija, ki naj bi tudi šel. A njega ni bilo od nikoder in na telefon se ni javil. Očitno se je včeraj nekje zataknil sva menila in se odpravila na pot.

Po jutranji kavi v Marcheju na Ravbar komandi sva se prek Fernetičev zapeljala v Italijo. Hitro sva zavila z glavne ceste in se znašla med slovenskimi zamejskimi vasicami. Tu živi večinoma slovensko prebivalstvo, tudi italijanska imena vasi so samo drugače zapisana slovenska imena.

Parkirala sva v vasici Zgonik (Sgonico) in se po poti številka 40 podala na greben. Na grebenu, ki ni mejni, poteka nekaj sto metrov v Italiji, sva zavila na pot številka 3, ki preči ves greben od Sv. Lenarta do Volnika. Po njej sva po skupaj eni uri prišla na Volnik.

Vrh je razgleden ima pa tudi mini razgledni stolpič. Na stolpiču je tabla z opisom okoliške flore in favne v slovenskem in italijanskem jeziku. Po krajši pavzi sva jo mahnila nazaj po poti številka 3. Mimo grede sva pobrala še Ostri vrh, ki pa ni razgleden kot obljublja italijanski zemljevid. Vrnila sva se na trojko in po njej mimo mesta, kjer sva se ji zjutraj priključila, nadaljevala gor in dol po grebenu.

Med potjo sva skočila še na Gradec, ki tudi ni razgleden, na koncu pa sva prišla še do Sv. Lenarta, ki je najnižji od vseh vrhov v grebenu, vendar najbolj razgleden. S Sv. Lenarta sva se spustila v vas Samotorca (Samotorza).

Tu se bodo pohodniki izkrcali iz avtobusa, ko bo Primož vodil društveni izlet in jo mahnili po grebenu proti Volniku z njega pa v Slovenijo, v vas Voglje, kjer jih bo počakal avtobus.

Naju pa je čakalo kakšnih 5 km pešačenja po asfaltni cesti do Zgonika. Je pa to menda koristno, ker peš najbolje vidiš, če je cesta dovolj široka za avtobus. Med potjo sva prečila še precej raztegnjeno vas Salež (Sales).

Skupna imenovalca vseh teh vasi sta, da so zelo lepo urejene in da v njih živijo zavedni Slovenci, saj je v vsaki vasi spomenik žrtvam fašizma.

Po dobrih štirih urah vsa se vrnila v Zgonik, kjer ne manjka celo napis "Smrt fašizmu" na eni od fasad. Še na kavico v Sežano sva skočila, potem pa zaključila prijeten izlet na meni do sedaj neznani konec.

Spisal Tomaž

Fotografije